Sončni žarki nas napajajo in razvajajo

Sončno energijo, ki je obnovljiv, torej naravi prijazen, pa tudi poceni vir energije, pa lahko uporabimo za ogrevanje (vode) ter napajanje različnih naprav, avtomobilov in celo satelitov. Ja, Sonce je res neverjetno!

Izjemna krogla

Sonce je vir življenja na Zemlji (poleg vode) in nam omogoča obstoj. Nastalo je v medzvezdnem oblaku prahu in plinov, ki mu rečemo meglica ali nebula. Staro je 4,6 milijarde let in nam bo, ocenjujejo znanstveniki, svetilo vsaj še enkrat toliko časa, preden mu bo zmanjkalo goriva (tega Sonce proizvaja s postopkom jedrske fuzije oziroma z zlivanjem atomov vodika v helij).

Sonce ni rumene, temveč bele barve, ki se premika zelo hitro, saj drvi skozi vesolje s hitrostjo 800 tisoč kilometrov na uro, v času svojega obstoja pa naj bi našo galaksijo Rimsko cesto obkrožilo dvajsetkrat. Tako kot Zemlja kroži okrog Sonca, tudi Sonce kroži okrog središča naše galaksije, v katerem naj bi se nahajala velikanska črna luknja.

Jasno je, da je Sonce izjemno vroča zvezda koliko, pa si težko predstavljamo. Temperatura na Sončevem površju oziroma fotosferi namreč znaša 5500 °C, medtem ko naj bi temperatura v Sončevem jedru po mnenju znanstvenikov narasla kar na 15 milijonov °C, Sončeva korona oziroma sloj plazme, ki obkroža Sonce, pa se lahko segreje do 2 milijonov °C.

Vir energije

Ne le na Zemlji, Sonce je edini vir energije v našem celotnem osončju. Daje prav toliko energije, kolikor je rastline potrebujejo za rast in reprodukcijo. Sončna energija se v rastlinah pretvori v ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, druga živa bitja na Zemlji pa to energijo uživamo in presnavljamo za preživetje.

Sonce uravnava potrebe vseh živih bitij na Zemlji, zato lahko vsaka še tako majhna sprememba prinese izginotje številnih vrst in posledično katastrofo. Na milijarde vrst živih bitij je namreč nastalo, živelo, pa tudi izginilo zaradi Sonca.

Sonce segreva zrak in vodo v oceanih. Voda nato izpareva, zrak jo absorbira in naravni procesi poskrbijo, da se dvigne. V višinah se vodna para ohlaja, kondenzira, nastajajo oblaki in voda se v obliki padavin spet vrne na Zemljo, kjer napaja zemljo in rastline.

Od Sonca in njegove moči so odvisni letni časi, ki se spreminjajo glede na oddaljenost in položaj Zemlje od Sonca. Spremembe sončne energije pa vplivajo tudi na podnebne razmere.

Sonce kot zdravilo

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so zdravniki s pridom izkoriščali moč sonca v boju proti nalezljivim boleznim. Terapijo s soncem oziroma helioterapijo ali fototerapijo (terapijo s svetlobo) so namreč uporabljali za zniževanje krvnega tlaka, holesterola v krvi, sladkorja pri diabetikih, sončni žarki pa so pomagali tudi bolnikom, ki so obolevali za revmatoidnim artritisom, ulceroznim kolitisom, aterosklerozo, anemijo, cistitisom, astmo, ekcemi, aknami, psoriazo, herpesom, lupusom, ter ljudem, ki so imeli težave z ledvicami in celo opeklinami. Ko se je po drugi svetovni vojni razcvetela farmacevtska industrija, so helioterapijo prenehali uporabljati. V zadnjem času pa se kot učinkovita pomoč pri zdravljenju kožnih bolezni ter pri celjenju ran spet uporablja fototerapija.

Ljudje danes večino časa preživimo v pisarnah in za domačimi zidovi, kjer nas sončni žarki ne dosežejo, medtem ko se jim na dopustu predajamo brezmejno. S tem si škodimo na dva načina.

Pomanjkanje sončnih žarkov, ki nas pesti skozi leto in zaradi katerega nam ne uspe vsrkati niti minimalne dnevne količine sončnih žarkov, ki so nujni za naše zdravje, je eden ključnih dejavnikov za razvoj bolezni. Številne smrti, ki jih povzroči rak, bi namreč lahko preprečili z vitaminom D, ki se ustvarja po naravni poti, ko telo že za kratek čas (10 do 15 minut dnevno) izpostavimo soncu. Pri tem je treba poudariti, da je sonce neučinkovito, če nosimo sončna očala, saj naj bi ta blokirala del Sončevega spektra, ki ga telo potrebuje za osnovne biološke funkcije. Res pa je tudi, da telo sprejema te žarke tudi, kadar smo v senci.

Po drugi strani pa poskušamo ljudje nadomestiti pomanjkanje sonca z nevarnim prekomernim sončenjem, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo in prav tako vodi v bolezni – pri tem je treba izpostaviti predvsem melanom oziroma najnevarnejšo obliko kožnega raka.

Kadar je sonca preveč

Prevelika doza ultravijoličnega sevanja škoduje vsem živim bitjem na Zemlji, tako ljudem kot rastlinam in živalim. Posledice prevelike izpostavljenosti sončnemu sevanju pri ljudeh so najmanj sončne opekline, izpostavljenost soncu pa tudi povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži oziroma za kožnega raka, ki je v zadnjih letih v porastu, ter za pospešeno staranje kože.

Večina sončnega sevanja, ki smo mu v svojem življenju izpostavljeni ljudje, je zgolj naključna (med opravki, sprehodi, športom, itd.), vendar pa se večina dopustnikov v tednu ali dveh tako »naužije« sonca, da je za njihovo kožo to hitro preveč, posledice takšnega neodgovornega ravnanja pa se lahko pokažejo šele čez desetletja.

Strokovnjaki svetujejo, da s sončenjem ne pretiravate; najti je potrebno pravo mero ter opazovati reakcijo svoje kože (rdečica in opekline so jasen znak, da ste pretiravali). Pametno je, da si pred odhodom na prosto oziroma pred poležavanjem na plaži zaščitite kožo s kremo z zaščitnim faktorjem 30, odkrite dele telesa zaščitite z lahkimi oblačili, na glavo pa si poveznite klobuk, kapo ali ruto. Soncu se med 11. in 16. uro raje izognite. Pametno je upoštevati tudi tako imenovani UV-indeks (brezdimenzijska mera za moč sončnega sevanja), ki je ob oblačnem in deževnem vremenu zelo nizek, ob sončnih dneh pa lahko precej visok. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. In kaj sporoča UV-indeks? Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika, pri vrednostih 10 in več pa že tako visoka, da se je soncu najboljše izogniti oziroma uporabiti vsa našteta sredstva za zaščito pred soncem.

Sončna energija za boljši jutri

Sončna energija je obnovljiv vir energije, kar pomeni, da je ne bo kar zmanjkalo. Ne onesnažuje, saj ne oddaja toplogrednih plinov ter ne škodi ekosistemom z izlitji ali izkopavanji. Sončna energija in njena toplota ne potrebujeta nobene energije za poganjanje, poleg tega pa sta brezplačni (investirati je potrebno le v sončne kolektorje, vendar se vam investicija kmalu povrne). Energija sonca ima doživljenjsko garancijo in je vsestranska. Z njeno pomočjo namreč lahko napajate grelnike vode, fontane, avtomobile, stavbe in celo satelite.

Sončna celica (fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko in deluje na podoben način kot kalkulator na sončne celice. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so jih uporabljali v vesolju oziroma na vesoljskih odpravah, ko so z energijo oskrbovali satelitske električne sisteme.

Najbolj optimalno proizvodnjo elektrike s pomočjo sončnih kolektorjev seveda zagotavljajo sončne in brezoblačne vremenske razmere, vendar pa lahko sonce tudi ob oblačnih dneh zagotavlja zadovoljiv del razpršene svetlobe – takrat bodo kolektorji proizvedli približno za polovico manj energije, kot bi jo na sončen dan. Če so oblaki temni in težki, pa se nivo proizvodnje električne energije lahko spusti na od pet do deset odstotkov – takrat sistem običajno deluje ob podpori običajne električne napeljave.

Sončne celice zbirajo svetlobne žarke tudi pozimi, vendar takrat zaradi krajših dni proizvedejo manj energije. Če so prekrite s snegom, prenehajo proizvajati elektriko. Sneg se na njih sicer običajno hitro stopi ali pa zdrsne navzdol, še bolje pa je, če ga odstranite sami.

Sončne elektrarne

Solarne module, ki skupaj z drugimi elementi sestavljajo solarne sisteme za elektriko, ki so lahko povezani z javnim omrežjem, imenujemo sončne elektrarne. Te so zelo uporabne tudi zato, ker proizveden višek elektrike oddajajo v omrežje in jo po potrebi od tam tudi jemljejo. Cene za izgradnjo sončne elektrarne se v zadnjih letih (tudi zahvaljujoč državnim subvencijam) precej znižujejo, zaradi česar so postale tovrstne naložbe še bolj dostopne in zaželene tako v Evropski uniji kot tudi pri nas. Investicija v sončno elektrarno ne predstavlja zgolj okolju prijazne odločitve, temveč tudi donosno naložbo, ki jo odlikujejo enostavnost ter nizki stroški obratovanja in vzdrževanja. Električno energijo, pridobljeno na tovrstni način, namreč lahko tudi pošiljate v električno omrežje, jo prodajate in tako ustvarjate še dobiček.

Novost v letu 2016 in 2017 pa je net metering oziroma samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Gre za sistem, ki temelji na tem, da odjemalec proizvedeno elektriko iz lastne elektrarne najprej porabi v hiši, presežke pa odda v omrežje. Pozimi, ko sončne celice proizvedejo manj električne energije, pa odjemalec jemlje elektriko iz omrežja oziroma jo kupi.