Raj, kakršnega še ni bilo

Še vreme je podprlo Petrino in Bogdanovo pobudo, po nalivih prejšnjega dne se je na pustno soboto več kot 50 prostovoljcem z vseh koncev Slovenije na posestvu Sončni raj blizu Maribora smejalo sonce. Do popoldneva so posadili 126 dreves in tako postavili temelje medenega parka za slovenske čebele in trajnostnega učnega parka za otroke, mladino in odrasle.

Pobudnika akcije Zasadimo.si in z njo nastanka parka z medonosnimi rastlinami, ki bo zagotavljal čebelam možnost opraševanja in naravnega razmnoževanja, Petra in Bogdan Mak, sta velika ljubitelja narave. Petra je sicer po poklicu ekonomistka, dela v svojem podjetju, Bogdan pa inženir lesarstva, ki se je zdaj popolnoma posvetil kmetovanju. Njuna strast je pohodništvo in kadar le moreta, pobegneta v hribe. Ljubezen do narave ju je pripeljala v krog ljudi, ki se v Beli krajini družijo v očiščevalnih obrednih potilnicah z indijanskim zdravilcem Timom Sikyeo. Lani avgusta sta se odločila tudi za prvo uradno indijansko poroko v Sloveniji.

Poklicala ju je zemlja

Iz želje po trajnem stiku z naravo sta Petra in Bogdan kupilazapuščeno kmetijo v Vodolah, v bližini Bogdanovega doma, ter začela po metodi, prijazni do narave, pridelovati industrijsko konopljo in zelišča. V prvem letu sta zasadila 200 sadik sivke, šentjanževke, smilja, pelina, žajblja in ameriškega slamnika, 300 sadik buč hokaido, pol hektarja pa zasejala z industrijsko konopljo. Usmerila sta se v predelavo, ki bio izdelkom prinaša dodano vrednost. Tako na posestvu nastajajo bio čaji, sirupi, moka in odlična bučna marmelada, ki smo jo med akcijo sajenja lahko poskusili v slastnih pustnih krofih. Najela sta še več kmetijskih površin, tako da sedaj njuno kmetijsko gospodarstvo obsega dobrih 14 hektarjev. Pripovedujeta, da je zanju velik izziv in da se vsak dan sproti učita ter sprejemata odločitve. Ob prevzemu posestva namreč nista imela izkušenj s področja kmetovanja, zato pa veliko željo po spoznavanju novih stvari in pridobivanju znanja. Menita, da je to pot, po kateri bi se morali podajati mladi: zaupati vase in poskusiti, kljub morebitni začetninegotovosti. Izobraževanje sta si razdelila – Petra pridobiva znanje o zeliščarstvu, izdelavi naravne kozmetike, rastlinskih izvlečkov in podobno, Bogdan se bolj usmerja v poljedelstvo, tehnologijo pridelave in predelave. Seveda se pri delu na kmetiji dopolnjujeta, ves čas iščeta skupne točke, in tako najdeta veliko ustreznih, uporabnih možnosti. Prepričana sta, da je ena glavnih nalog naše generacije ohranjanje naravne raznolikosti in trajnostni razvoj, da bodo lahko tudi zanamci opazovali in občudovali naravno dogajanje, ki je danes za mnoge še samoumevno in vsakdanje.

Medeni park

Projekt Zasadimo.si oziroma Medeni park sta v grobem oblikovala med zadnjimi novoletnimi prazniki, ko sta se nekoliko umirila in strnila pričakovanja na skupni poti v prihodnost. Ker so površine na posestvu Sončni raj hribovite in neprimerne za poljedelstvo, sta sklenila to vzeti za prednost ter jih zasaditi z rastlinami, ki so nekoč ustvarjale pokrajino. Tako bosta dobra dva hektarja in pol travnikov spremenila v travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost, značilna za to območje. Poleg tega nameravata Petra in Bogdan tu ustvariti učno okolje za otroke, mladino in odrasle, vsi bodo lahko v Medenem parku spoznavali pestrost pokrajine in imeli možnost opazovati sobivanje živali in rastlin. »Medeni park bo dobil svojo končno podobo v treh do petih letih. Ko bodo drevesa dosegla svojo začetno rodnost, bo podoba pokrajine popolnoma spremenjena, prijaznejša bo in mehkejša. To je namen najinega projekta,« pravi Bogdan. Park medonosnih rastlin je zasnovan tako, da bodo imele čebele vse leto zagotovljeno raznovrstno in kakovostno ekološko pašo. To je zelo pomembno, glede na to, da imajo čebele zasluge za vsako tretjo žlico hrane, ki jo pojemo.

Pogum in vseživljenjsko učenje

Po februarskem sajenju lesk in orehov bosta s pomočjo prijateljev in prostovoljcev do konca maja zasadila še visokodebelna sadna drevesa (hruška, jablana, češnja, sliva), gozdna drevesa (pravi kostanj, divja češnja, lipa, lipovec, beli javor, mali jesen, vrba iva, trepetlika, rumeni dren, navadni češmin, rakitovec), jagode, grme, rože in trave. Ob poti bo drevored lip in lipovcev, ob potoku bodo nasadili vrbe pa žafrane, zvončke in trobentice. »Ko si zamisliš projekt, se ti še sanja ne, kaj vse te čaka na poti do cilja, in tako je tudi pri projektu Zasadimo.si,« pripoveduje Bogdan, ko se vzpenjamo proti hiši, ki jo obnavljata. »Z avtohtonimi sadikami sadnega drevja ni težav in jih je na trgu dovolj, drugače pa je s slovenskimi orehi. Včasih smo imeli kar nekaj sort avtohtonih orehov, danes najdemo eno ali dve, pa še to komaj. Žalostno je, da so domače orehe izrinile tuje, komercialno zanimivejše sorte. Redko kdo pa pred nakupom izve, da je slednje treba škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi, če želimo kaj pridelati. Ker kmetujeva ekološko, škropljenje za naju ne pride v poštev in se mu bova tudi v prihodnje izogibala. Velike težave imava tudi z nakupom avtohtonih vrst trav in travniških rož. Semena ni mogoče kupiti praktično nikjer. Posamezniki nabirajo in hranijo manjše količine semena doma, za svojo semensko banko. To cenim, saj menim, da domače seme in avtohtone sorte zagotavljajo obstoj naroda. Prepričana sva, da nam bo uspelo vzgojiti zadostno število sadik, ki jih želimo zasaditi v nastajajočem Medenem parku,« je optimističen Bogdan. Ko bodo rastline posajene, pride na vrsto še načrt za učne poti. Svoje mesto na posestvu bo dobil tudi čebelnjak, Bogdan in Petra pa že razmišljata o izobraževanju za čebelarja ali apiterapevta.