Hrana prvo zdravilo in najboljša preventiva pred boleznimi našega časa

V želji, da bi to vsaj malo izboljšal, sta Gorazd Halič in dr. Sebastjan Perko v samem središču Ljubljane odprla restavracijo Taman. Čeprav v njej ne uporabljajo mesa, rib in jajc, bodo s ponudbo zadovoljni vsi, tudi zapriseženi mesojedci.

»V Tamanu že od 7. ure zjutraj ponujamo zajtrke s sadjem, kosmiči, medom in odlične sendviče. Čez dan si lahko privoščite ekološke presne sladice, ponujamo ekološko kavo, biočaje, sveže iztisnjene sokove in smutije, pripravljene iz izključno ekološkega sadja in zelenjave,« začne o ponudbi razlagati Gorazd, vodja Tamana. Za svoje goste skrbijo tudi z dnevnimi kosili in a la carte menijem, ki ga kombinirajo s širokim izborom vin iz ekološko pridelanega grozdja slovenskih vinarjev. »Če se vam mudi, lahko celotno ponudbo odnesete s seboj v pisarno ali na pot, mogoča je tudi dostava,« dodaja.

Zdrav pristop za vsakega posameznika

Kmalu po odprtju so pridobili certifikat Bio restavracije, kar pomeni, da so njihova živila najvišje kakovosti, ekološkega izvora in posledično kemično neobremenjena. »Pri kuhanju ne uporabljamo mikrovalovnih pečic ali cvrtja, prav tako ne uporabljamo belega sladkorja in drugih kuhinjskih bližnjic v obliki instantnih omak, juh in podobno. Naša hrana predstavlja uravnotežen in zdrav pristop za vsakega posameznika in s tem želimo poudariti, da je hrana naše prvo zdravilo in najboljša preventiva pred tako imenovanimi boleznimi modernega časa,« pravi vodja.

Prehranjevalne navade Slovencev ocenjuje kot precej slabe, za kar krivi (pre)hiter vsakdanji tempo in stresne službe. »Predvsem je problematično pomanjkanje časa med delovniki, malodane obsedenost z enim obrokom na dan, ki je obilen in vodi v zaspanost, utrujenost in slabšo zbranost po obroku.«

Ljudje v službah posegajo po hitri hrani in se lahko med delovniki zadovoljijo že z rogljičkom ali čokoladico iz avtomata na hodniku podjetja, v katerem delajo, opaža. »S tem seveda vnašamo veliko količino energije, sladkorjev, maščob in drugih dodatkov, ki dolgoročno niso dobri za naše zdravje. Čeprav smo Slovenci narod, ki se rad ukvarja s športom, pa po drugi strani prehrano, vsaj čez teden, zelo zanemarjamo. Želimo si, da bi spremenili razmišljanje o pomenu naše prehrane in predvsem omogočili okusen in zdrav obrok vsak dan. Če se lahko zavedamo, da je rekreacija ključna za človeka, bi bilo dobro, da se dnevno spomnimo, kako pomembno je, kaj vnesemo v telo.«

S tem namenom v restavraciji ponujajo tako imenovani T-abonma, kar pomeni, da že zjutraj dobite uravnotežen jedilnik do konca delovnika. Mogoča je tudi tedenska različica tega koncepta.

Šepamo predvsem pri izbiri sestavin …

V Tamanu ne nudijo mesa, rib in jajc, in prav s tem želijo gostom, predvsem mesojedcem, dokazati, da bi morali tudi oni izbirati kakovostne in sezonske sestavine za domačo kuhinjo. Gorazd namreč opaža, da Slovenci nismo ravno vešči pri izbiri dobrih sestavin.

»Industrijsko predelana in vnaprej zamrznjena hrana se zaradi pomanjkanja časa prevečkrat znajde v naših hladilnikih. Tudi tisti nasveti o tem, da je treba posegati po veliko sadja in zelenjave, danes v našem pogledu niso več tako dobronamerni, glede na način vzgoje konvencionalno pridelanih živil, zato predvsem svetujemo, da kupujemo ekološke izdelke ali pa sezonske izdelke z bližnjih kmetij. Ne uporabljajmo belega sladkorja, bele moke in zmanjšajmo vnos soli. Izogibajmo se pripravi jedi v cvrtnikih in mikrovalovni pečici, pa nam razloži Sebastjan Perko, soustanovitelj Tamana«

… a postajamo vse boljši

Gorazd je v petnajstih letih, odkar je v tem poslu, vseeno opazil spremembe na bolje: ljudje postajajo vse bolj ozaveščeni o tem, kaj je dobro jesti, in se vse bolj zanimajo za izvor hrane. »Tudi država je poostrila nadzor nad ekološkimi pridelovalci in prodajalci, kar nam daje večje zaupanje ob nakupu ekoloških izdelkov. Veliko slovenskih kmetij se je odločilo preiti od konvencionalnega kmetijstva k ekološkemu in bolj trajnostno naravnanemu pridelovanju hrane. Kakovost ekoloških živil je danes boljša in ponekod celo cenejša od drugih izdelkov.«

Želi, da se trend nadaljuje v tej smeri, za Taman pa si želi, da bi ga poznali po kakovostni in zdravi prehrani v Ljubljani, v svojo ponudbo pa bodo že to jesen vključili tudi tečaje zdrave kuhinje.

Bo Nazorjeva kraj, kjer se umaknemo od mestne gneče?

Ljubljančani zadnja leta zelo dobro sprejemajo prehranske novosti v središču mesta, in z odprtimi rokami so sprejeli tudi Taman, razlaga Gorazd. Predvsem zato, ker na krožnike položijo tisto, kar obljubljajo.

»Število gostov se povečuje iz dneva v dan in prepričan sem, da je Ljubljana potrebovala prostor za vegane, vegetarijance in ljudi, ki se zavedajo pomena kakovosti ekoloških živil ter so ob tem postreženi pri mizi, kjer si lahko vzamejo čas za kosilo s prijatelji. K nam zahaja tudi vse več ljudi, ki drugače jedo meso, pa si želijo med tednom kakšen brezmesni dan.«

Svetle prihodnosti pa ne napoveduje le svojemu bistroju, temveč celotni Nazorjevi, ki se je začela počasi prebujati iz dolgega spanca, spet po zaslugi hrane, natančneje burgerjev. »Ljubljana potrebuje veliko več lokacij, ki bi bile prepoznavne kot 'gostinske' lokacije. V tujih mestih lahko najdemo predele, kjer je jasno, da se zaide tja, kadar želimo pojesti nekaj dobrega. Nazorjeva ulica v Ljubljani, kjer smo tudi mi, ima odlično predispozicijo za to. Imamo druge raznovrstne ponudnike hrane v ulici, dva hotela na vsakem koncu ulice in smo lokacijsko nedaleč stran od središča dogajanja v Ljubljani. Zato bi radi, da postane Nazorjeva ulica prepoznavna kot kraj, kjer se lahko umaknemo od mestne gneče in v miru pojemo obrok, pa četudi imamo samo pol ure časa.«