Afriški dragulj na vrtu ali v stanovanju

Močni sivozeleni listi aloje so navadno dolgi od 40 do 50 centimetrov in tvorijo rozeto, ki lahko doseže v višino vse do 100 centimetrov. Če vam je všeč njen videz, vam bo prav gotovo ljubo tudi dejstvo, da gre za nezahtevno rastlino, ki se odlično znajde sama. Za preživetje v suhih obdobjih namreč v listih shranjuje hranilne snovi in vodo. Alojin sok (govorimo o pravi aloji, ne njenih mnogoterih različicah) naj bi bil nadvse koristen tudi za človekovo zdravje in hidracijo telesa. Poleti torej pride prav na več načinov, v hladnejših mesecih pa je rastlino treba prestaviti na toplo, da ne zmrzne. A celo v notranjih prostorih vam ne bo služila zgolj kot okras, saj izjemno dobro čisti zrak.

Rastlina nesmrtnosti

Aloe vera (latinska beseda vera pomeni prava) je afriška rastlina, ki so jo poznali že stari Egipčani. Imenovali so jo rastlina nesmrtnosti in vse kaže, da je res tako. Kadar je list aloje poškodovan, ga rastlina zaceli sama s svojim sokom, v katerem se skriva kopica blagodejnih snovi. Na podoben način deluje tudi pri človeku. Raziskovalci ugotavljajo, da so za to zaslužni predvsem polisaharidi, ki preprečujejo izgubo vlage in oksidacijo ter branijo pred bakterijami. V neki študiji so celo odkrili, da gel, ki ga vsebuje aloe vera, bistveno poveča možnost preživetja pri močni izgubi krvi in hudih ranah pri človeku. Njena blagodejnost že dolgo ni več skrivnost, še vedno pa je uganka, kako je aloe vera nastala. Obstajala naj bi že milijone let in predvidevajo, da je star selekcioniran križanec.

Dostopna rastlina

Po svetu močno razširjeno rastlino lahko danes kupite tudi v trgovini v vaši bližini. Le da je pri tem bolje zaviti v bolj specializirane prodajalne, kjer se prodajalke spoznajo na rastline. Sorodnice aloe vere so si med sabo zelo podobne in jih lahko neuko oko hitro zamenja. Čeprav aloe vera ni posebej dovzetna za bolezni, bodite pri nakupu pozorni. Ne kupujte rozet, ki jih je načela gniloba, saj je to znak, da je bila aloja pretirano zalivana. Tudi sami je ne zalivajte preveč. Boljše je, da je njena zemlja malce bolj suha kot mokra. Ravno tako se odpovejte nakupu aloje z bledimi listi, saj je to znak, da je bila predolgo hranjena v temnem prostoru. Ko najdete pravo, ji zagotovite svetel in topel prostor. Če bo na prostem, kjer jo bo dosegel dež, je to pravzaprav vse, kar nujno potrebuje. Vsaj do jeseni, ko jo je treba prestaviti na toplo.

Manjše vzgajamo kot lončnice, večje na prostem

Manjše in počasneje rastoče vrste aloje vzgajamo v lončkih, medtem ko večje potrebujejo veliko prostora in bodo najbolje uspevale na prostem. Prava aloe vera je edina izjema in jo lahko tudi večjo posadimo v cvetlični lonec. Najprimernejša za to je Aloe arborescens - drevesasta aloja (označujemo jo kot prava aloe vera), malo manj Aloe barbadensis - hibridna aloja, najmanj pa Aloe ferox - trnasta aloja. Sicer pa si lahko prostor polepšate še z drugimi dekorativnimi alojami. Na primer z bradavičasto alojo (Aloe humilis), ki najbolje raste v ilovnato-humusno-peščeni zemlji in tako kot druge rastline iz tega rodu ne trpi stalne vlage, zato mora biti substrat prepusten. Ali pa z Aloe aristato, ki prepriča s svojo lepo pojavo in majhnostjo.

Kadar jih imamo v notranjih prostorih, jih zalijemo enkrat na dva tedna in v rastni sezoni pognojimo enkrat na mesec. Še posebno lepo bodo prišle do izraza, če jih bomo posadili v primerne lonce.