Zabava

Trenerka za pasje igralce

Tina Bernik, Vklop, 16.07.2017 18:00:00

Mia Zahariaš, edina profesionalna trenerka živali za reklame, filme in gledališče pri nas.

Delite na:
Trenerka za pasje igralce

Mia Zahariaš, za katero je pravkar snemanje novega filma Petra Bratuše Prebujanja, ima vedno polne roke dela. Oni dan je doma imela štiri pse, od tega tri svoje, v tednu, ki je bil pred njo, pa je posnela tri reklame za tuje naročnike, začela delati za gledališko predstavo in čakala na zeleno luč za začetek dela pri ameriškem filmu z delovnim naslovom Intrigo, ki se snema na Hrvaškem, delno pa tudi v Sloveniji. A treniranje živali, predvsem psov, malo pa tudi mačk, ki igrajo v filmih in reklamah, ni njena edina naloga. Ko jo naročnik pokliče, mora najprej razmisliti o tem, kateri pes bo lahko izvedel določeno akcijo in kakšnega videza bo, sploh če gre za reklame, potem pa sledi iskanje primernega kandidata, ki ga izbira izmed 60 do 80 psov, s katerimi sodeluje.

Ko delate pri projektu, verjetno veliko bolj kot o tem, kaj se snema, razmišljate o tem, kaj mora narediti pes?

Če je pes v stranski vlogi ali pa ima vlogo rekvizita, potem ni tako pomembna sama zgodba, ker mora pes narediti le nekaj preprostih akcij, če ima pes v filmu večjo vlogo ali v reklami celo glavno, potem pa je zelo pomembno vse. Včasih pri filmih niti ne dobim celega scenarija, ampak samo tisti del, v katerem piše, kaj mora narediti pes, če nastopa več, pa moraš prebrati vse, imeti sestanke in tako naprej.

Kaj bo pes moral narediti v filmu, ki ga boste snemali zdaj?

Nič takega. Imamo tri različne pse s tremi različnimi vlogami, ampak vsi nastopajo v njem le tako, da obarvajo celotno situacijo.

Je v takšnem primeru prav tako treba trenirati psa?

Je. Film se razlikuje od reklame v tem, da so pri reklamah krajši kadri in so akcije za psa veliko bolj specifične ter jih je veliko lažje delati, ker se vse prej konča. Pri filmih pa so kadri daljši, kar je za psa zelo težko. Če se snema kader, v katerem se moški in ženska sprehajata, zraven njiju pa hodi pes, to traja in traja, pes pa mora to večkrat ponoviti. Včasih je psu težko razložiti »samo bodi tam«, ker potrebuje konkretne naloge, tako da celotna situacija lahko postane zelo kompleksna, čeprav je v scenariju lahko samo en odstavek s psom. Za kaj takega je včasih potrebno več treninga kot za reklamo, v kateri mora izvesti deset trikov, ki jih že zna.

Ali pes ve, da dela, ko dela?

Seveda. Ve, ker se takrat spremeni celotna situacija. Ko si nadenem posebno torbico s priboljški, ve, za kaj gre, prepozna pa tudi situacijo seta. Ko se začne delati, pade določeno povelje, ko je konec, pa prideta sprostitev in nagrada. Potem pa ga moraš naučiti, da se zna tudi izklopiti. Po koncu kadra ima pavzo in takrat damo pse počivati, ker jih delo psihično izčrpa, saj je tako sfokusiran, da je to zanj naporno, in se mora naučiti umiriti in malo zaspati, da je spočit, ko dela naslednjo stvar.

Za ukaze uporabljate tako angleščino kot slovenščino. Zakaj?

Ko pes dela, uporabljam angleščino, sicer pa slovenščino, da mi prijatelji in družina ne zamešajo stvari, ki so pomembne, in tistih, ki niso.

Kakšne so razmere in pravila za pse na snemanju?

Pravila sem postavila sama. Na primer to, da psa nihče razen igralca, ki bo delal z njim, ne sme niti pogledati, se ga dotakniti ali se pogovarjati z njim, ampak ga morajo ignorirati. Na setu je hitro 20 do 50 ljudi, in če bi psa želel pobožati vsak, bi bil ta, preden bi začel delati, že popolnoma utrujen.

Se na filmu vidi značaj psa?

Se Pri nekaterih kamera potegne ven nekaj, česar s prostim očesom ne vidimo, ampak to gre v obe smeri, tako da je pes na kameri lahko bolj impozanten ali živahen ali pa bolj ubit.

Potem morate, ko se odločate, katerega psa boste izbrali, razmišljati tudi o tem?

Ne, o tem ne razmišljam. V reklami, ki jo snemamo zdaj, mora pes rolkati, tako da bom zdaj preživela dan, dva na telefonu in iskala pse, ki znajo rolkati, ali pse, za katere vem, da se jih to da naučiti v kratkem času, poleg tega pa mora biti pes primeren za na kamero tudi na videz, ker so pri filmu psi lahko tudi črni, v reklamah pa redko, ker črn pes ni fotogeničen. Film, ko gre za videz, ni tako zahteven.

Ali obstajajo pasme psov, ki so v reklamah bolj popularne?

Ja, ampak se menjajo skozi leta.

Katere so popularne zdaj?

Stalnica so borderski ovčarji, ker dobro delajo, poleg tega pa obstajajo v zelo različnih barvah, kot majhni navihani kužki so še vedno popularni terierji, prav tako pa sta priljubljena zlati prinašalec in labradorec, ki veljata za družinska psa.

Se režiserji zavedajo tega, da nenadne spremembe na setu niso tako enostavne za psa?

Večinoma ne. Je pa to odvisno od značaja in izkušenj režiserja. V končni fazi je režiserjeva naloga, da izpelje svojo vizijo in malo pozabi na druge stvari, mora pa biti dovzeten za to, da če rečem, da nekaj ne bo šlo in da je treba najti novo rešitev, to upošteva. Se pa na snemanju vedno zgodi kaj, česar nisi mogel predvideti vnaprej, tako da moraš res imeti psa, ki ga to ne vznemiri.

Eden od dobrih primerov pasje igre je recimo film Beli pes, v katerem je pes velikokrat moral kazati tudi jezo. Kako so pri psu dosegli to? Oziroma kako psa naučiš, da kaže jezo, ne da bi bil jezen?

V tem filmu sta nastopala dva psa, mogoče celo več. Eden je bil ta, ki je delal jezne stvari, drugi pa ostalo. Kazanje jeze je nekaj, kar je zelo težko. Sama imam samo eno psičko, s katero smo to naredili dobro, ker da je pes videti jezen, mora v tistem trenutku res biti jezen. Psa lahko naučiš, da bo na kliker pokazal zobe, ampak takrat je to videti brez zveze, ker pokaže samo zobe, kot drugo pa je v tem primeru prijazna celotna govorica telesa. Sodelavka ima belgijsko ovčarko, ki ima v glavi zelo razčiščene stvari, in sva izhajali iz tega, da je psica v tistem trenutku, ko kaže jezo, res jezna name in mi grozi, ampak ko je vaje konec, popolnoma preklopi in pride k meni, da jo božam.

Je jeza čustvo, ki ga je najtežje naučiti?

Najtežje je to, ker do določene mere dejansko izhajaš iz agresije in večina ljudi, ki ima svoje pse kot hišne ljubljence, tega svojih psov noče učiti, jaz pa ne vztrajam pri tem, ker če ne veš zelo dobro, kaj delaš, lahko hitro narediš kakšno napako in ne boš več vedel, kako bo pes odreagiral v določenih situacijah. To pa ni vredno za tisti dve sekundi, ko se pes pojavi pred kamero.

V katerih filmih, pri katerih ste sodelovali, so psi morali kazati jezo?

V nadaljevanki Življenje Tomaža Kajzerja, v filmu Dekleta ne jočejo in v eksperimentalnem filmu Eme Kugler, ki še ni prišel ven.

Ali psi z nekaterimi igralci delajo bolje kot z drugimi?

Absolutno Če mora pes delati z igralcem in od njega sprejemati navodila, je to, kako dela, strašno odvisno od igralca. Nekateri imajo zelo dober občutek za pse, nekateri pa so indiferentni, kar ni nujno slabo, ker potem bolj poslušajo moja navodila in jih bolje izvedejo. Problem je, kadar ima igralec averzijo do psa ali pa se ga boji. To je včasih skoraj nepremostljivo in moram uporabiti zelo veliko trikov, da to deluje. Zadnje čase sem imela tako pri filmih kot pri reklamah izjemno srečo, da je bila super kemija med psom in igralci in da so poslušali moja navodila.

Koliko morate delati z igralci?

Želela bi si veliko več, ampak ponavadi ni časa. Če se pripravljamo za težje vloge v filmu in je čas, je dobro, da se prej večkrat dobimo, od spoznavnega srečanja do dela pri situacijah, ki bodo v filmu.

Koliko delate z mačkami?

Bolj malo, ker, iskreno povedano, v Sloveniji nimamo vrhunsko natreniranih mačk. Če so kakšne zelo zahtevne vloge, svetujem, da gredo po mačka v tujino, če so manj »zahtevne«, pa uporabimo naše, čeprav je za mačka zahtevna vsaka naloga, tudi če mora samo ležati.

Bi se pa mačko dalo naučiti vsega tako kot psa?

Ja, ampak pri mački je drugače z njeno motivacijo. Pes dela, ker si želi delati, ker ve, da bo dobil nagrado, v določeni meri pa tudi zato, ker je večina pasem psov narejenih za to, da sodelujejo s človekom. Mačka pa ne, zato mora imeti res dobro motivacijo, da lahko pričakuješ od nje, da bo večkrat ponovila eno in isto stvar.

To pa je hrana?

Hrana in v nekaterih primerih igrače. Nekatere mačke ne komplicirajo, druge pa.

Kako vam je gledati film ali reklamo, ko je narejena?

Zanimivo, se pa proces in rezultat velikokrat razlikujeta. Pogosto je proces vrhunski, rezultat pa odvisen od tega, kako je zastavljen film, kako je zmontiran, kakšna je glasba. Včasih je super, včasih tako tako, vedno pa je fino videti svoje delo.