Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

plimovanje, piran, obala, morje, poplava-2023 Svet24.si

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

doncic Ekipa24.si

Zaigralo vam bo srce! Ste videli, v kakšni majici...

ela mei2 Njena.si

Skrito v raju: 'Ela' nenadoma vidno spremenjena?

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Prvi nasmeh v 33 letih

Tina Bernik, Vklop, 20.09.2017 18:00:00

Sakari Kuosmanen – glavna zvezda Druge strani upanja, novega filma finskega mojstra Akija Kaurismäkija.

Delite na:
Prvi nasmeh v 33 letih

Finska vlada hoče Finsko prikazati kot državo s 60 tisoč jezeri, čistim zrakom, vodo, božičkom in severno svetlobo, filmi Akija Kaurismäkija pa so popolno nasprotje tega. A to je humor tega finskega posebneža, ki ga igralec in glasbenik Sakari Kuosmanen dobro pozna. Tretji Akijev brat, kot si pravi Sakari, s Kaurismäkijem sodeluje že dobrih 30 let in je igral v več njegovih filmih, šele v Drugi strani upanja, za katerega je Kaurismäki dobil srebrnega medveda za režijo v Berlinu, pa je prišel do svojega prvega nasmeha. In to v vlogi zadržanega Wikströma, ki zapusti ženo, proda vse svoje imetje in kupi restavracijo, nato pa pod svoje okrilje vzame sirskega begunca.

Veliko ljudi pozna Finsko samo skozi Kaurismäkijeve filme in potem dobi vtis, da se Finci nenehno nalivajo z alkoholom in kadijo. Je ta slika vsaj malo resnična?

Njegovi filmi so karikatura scene iz 70. let, zdaj pa se je vse spremenilo. Finska je zelo izobražena in civilizirana država, Finci pa znajo biti tihi in čudni, a jih zelo dobro razumem. Finska vlada, ki promovira Finsko kot blagovno znamko, je dala navodila, da se v promoviranje države ne vključuje Kaurismäkijevih filmov. Tisti, ki promovirajo Finsko, jo hočejo prikazati kot državo s 60 tisoč jezeri, čistim zrakom, vodo, božičkom in severno svetlobo. Aki v svojih filmih rad prikazuje življenja običajnih ljudi in genialno združuje tragedijo, satiro, komedijo, vendar je njegov humor tako subtilen, da ga mnogi Finci ne razumejo.

Morda se jim zdi smešno, vendar se ob tragedijah, ki doletijo njegove junake, ne upajo smejati.

Veliko sporočilo tega filma je sreča. Tudi Wikström vse proda, gre v kazino in zmaga pri igranju pokra.

Je bil to vaš prvi nasmeh, odkar sodelujete s Kaurismäkijem?

Da, prvi v 33 letih. Aki je bil navdušen nad njim. Ko sem dobil scenarij, sem ga zelo pozorno prebral in tri leta čakal, da začnemo snemati film. Scenarij je izjemno poetičen in pravo literarno delo, kot knjiga, v kateri je vse zelo podrobno napisano, in ko sem ga prebral, sem se odločil za majhen nasmeh, ki je res dobro deloval.

 Igra v njegovih filmih je zelo specifična. Kako je igrati, kot da nič ne igrate?

Seveda moraš igrati in zelo dobro premisliti, kaj boš naredil, v kakšnem ritmu boš izgovoril stavke, kako boš premikal roke, glavo. Svoj lik sem moral upodobiti tako, kot da se v njem dogaja neka notranja drama. Aki je v scenariju podrobno opisal, kakšen naj bi bil lik Wikströma, videti naj bi bil kot kip mentalno bolnega človeka, ki doživlja živčni zlom.

In brez veliko besed, kajne? Tudi ko zapušča ženo, ne reče ničesar.

Da, vse pove samo z dejanji in pogledom. Ampak tako je pri Akiju. Vse je natančno določeno, od kaktusa do barv sten. Ko smo enkrat snemali sceno v pisarni, bilo nas je kakih 30, in je prišel Aki, je takoj navrgel scenografu, češ rekel sem ti, da ta stena mora biti zelena. Scenograf mu je odgovoril, pa saj je zelena, Aki pa, da ni v takšni zeleni, kot jo je želel on. In smo šli snemat drugo sceno, steno pa so morali prepleskati. Vsi smo ostali odprtih ust, vendar se nihče ni pritoževal, ker je pritoževanje res zadnji izhod, saj se Aki do vseh vede spoštljivo in do nikogar tako, kot da bi bil njegov suženj.

Imate podoben smisel za humor kot Aki?

Da, imam. Pravim, da sem njegov tretji brat. Delal sem tudi z Miko (Kaurismäki, režiser in brat Akija, op. a.) in oba poznam že zelo dolgo. Veliko se šalimo.

Vaš lik v filmu kupi restavracijo, sicer pa imate restavracijo tudi v resničnem življenju.

Imam štiri restavracije. Eno smo imeli tudi na Kanarskih otokih, ampak smo jo potem prodali. Nisem navezan na stvari, temveč na ljudi, vseeno mi je za politiko in denar, tako da nekaj zgradim, potem pa to dam naprej.

Mislite, da filmi, kot je Druga stran upanja, spreminjajo mišljenje ljudi, v tem primeru do beguncev?

Seveda, zato tudi nismo v naftnem poslu, ampak smo umetniki. Želimo povedati, kar si mislimo, in vsaj malo spremeniti svet. Mislim, da vsi umetniki hočejo enako.