Zabava

Ota Roš Širca In Polona Zoja Jambrek sta kozmični sestri.

Brigita Potočki, Vklop, 17.07.2017 12:00:00

Voditeljici oddaje Pop In sta ne samo sodelavki, ampak tudi dobri prijateljici, kar je v medijskem svetu prava redkost.

Delite na:
Ota Roš Širca In Polona Zoja Jambrek sta kozmični sestri.

V resnici sta kot jin in jang, dva aspekta ene resničnosti, tako različni in obenem tako podobni. Zdi se, da druga brez druge ne moreta, čeprav zaradi narave dela počitnic (skoraj) nikoli ne preživljata skupaj. Zato pa podobno razmišljata, obe obožujeta Azijo in druga drugi dopolnjujeta stavke. Med njima je poleg tega natanko devet mesecev razlike v starosti, zato pravita, da sta kozmični sestri.

Kdaj sta bili nazadnje skupaj na kavi, če današnjega intervjuja ne štejemo?

Polona: V bistvu greva kar velikokrat, ne samo med službenim časom.

Ota: Sva zelo dobri prijateljici ...

Polona: Zelo podobno razmišljava. Na neki način sva si različni, ampak po vrednotah in razmišljanju sva si pa zelo podobni.

Ota: Če nič drugega, sva izračunali, da je datum mojega spočetja ravno Polonin rojstni dan.

Polona: Res je, Ota je prišla na svet točno devet mesecev za mano.

Ota: Zagotovo sva nekakšni kozmični sestri, da sva tako povezani … Polona se ukvarja z numerologijo in potem, ko malo računa, se vse ujema in stvari se pojasnijo.

Polona: Res je, to sem podedovala od mame, ki se je nekaj časa ukvarjala s tem.

Kako sta pa to ugotovili, kdaj sta bili spočeti, težko si predstavljam, da se o takih stvareh sploh kdo pogovarja?

Ota: Toliko sva skupaj, da tudi take neumnosti pridejo na plan. (smeh)

Kaj pa bi naredili, če bi slišali, da nekdo grdo opravlja eno ali drugo?

Ota: Se je že zgodilo in sva si povedali.

Polona: V bistvu verjamem v efekt 'telefončka'. Se mi zdi, da ni zlonamerno. Nekdo dobi eno informacijo in ta se potem razbohoti in izkrivi, ne nujno namenoma. In v takem primeru poskušam razložiti, da ni bilo mišljeno nič slabega. Vedno pa stoodstotno stojim za Oto, ker verjamem vanjo, in jo vedno branim. Mogoče je včasih treba samo malo pojasniti nekatere stvari.

Imata kakšen poseben ritual, ki ga opravita, preden gresta pred kamero?

Ota: Ja, vedno se dobiva, zmešava mlado praprot ... (smeh)

Polona: Tega ne govorite okoli. (smeh)

Ota: Moj ritual je, da še enkrat preverim, ali je vse tako, kot mora biti, in potem grem v studio. Ljudje nas vidijo samo na televiziji in mislijo, da je to, to. V resnici pa je to zadnje dejanje najinega delovnega dne.

Polona: Jaz si preberem napovednik, si preobujem čevlje …

Ota: Ja, točno, jaz tudi. (smeh)

Polona: Potem prištorkljam v studio, in to je to.

Treme pred kamero pa nimata več?

Ota: Bom rekla žal, ampak ne.

Polona: Jaz sem zadnjič spoznala, da je še zadnji procent treme izginil, ko sem med prispevkom kihnila. Takrat, ko kihaš ali se ti kolca, po mojem nimaš več treme.

Ota: Kaj pa vem, a misliš? Jaz tudi kdaj kihnem, pa se mi še vedno dogaja, da čutim metuljčke. Še posebej kadar je malo drugače, recimo če imam gosta v studiu, ali pa ko je vklop v živo.

Polona: Ja, ja, to pa ja.

Ota: V bistvu tako uživam v teh metuljčkih, da bi si želela več takih trenutkov pred kamero, ko bi lahko še občutila malo treme.

Kateri film sta nazadnje gledali in s kom?

Ota: Mumijo v Londonu s prijateljem, ki tam živi. Sicer pa sem šla na premiero po službeni dolžnosti.

Polona: Kaznilnico odrešitve sem ujela pred kratkim na televiziji po desetih letih in sem jo kar sama pogledala z največjim veseljem, ker je res odličen film. Ima sicer malo iluzoren konec …

Ota: Narejen je v Hollywoodu.

Polona: Ja, ampak novi filmi tega nimajo, kar mi je všeč, ker se trenutno branim nekih iluzij v življenju. (smeh)

Ota, kakšna se vam je zdela Mumija?

Ota: Ko sem bila mlajša, sem oboževala horor filme, potem pa so mi začeli iti na živce, mogoče zato, ker je bilo vedno več poudarka na efektih, zgodbe so bile pa vedno bolj banalne. In enostavno nisem več našla smisla v tem, da me kar naprej nekaj straši. Kar se tiče Mumije, pa moram reči, da mi je bila simpatična. Tom Cruise je odličen igralec, čeprav mi kot oseba ni prisrčen. Vedenje o njegovih zasebnih stvareh moram malo potlačiti in potem ga z veseljem pogledam.

Vajina najhujša nočna mora?

Polona: Strah me je voziti avto po ostrih ovinkih navzdol, če je zelo strmo.

Ota: Mene pa je strah odprtega morja. Ko smo recimo na ladji kje v Aziji, skočim v morje in se potopim, ampak moram zbrati veliko poguma in sama sebi dopovedati, da tudi če ne vidim dna, ne bo kar nekaj prišlo od spodaj in me zagrabilo. Pa nimam v mislih morskih psov. Ne bojim se stvari, ki jih poznam, skrbijo me tiste, ki jih ne. Nenadzorovane situacije, ki mi jih poosebljata odprto morje in dno, ki ga ne vidim. Če bi se sama znašla sredi morja, ne bi umrla od dehidracije, ampak od strahu. (smeh) Grozno, res!

Kje bosta preživeli letošnje poletje?

Polona: Imela bom malce več opravka z drugimi stvarmi kot morjem. Ampak nič hudega, ker sem bila pred nekaj meseci na Baliju, septembra pa načrtujem daljše potovanje.

Ota: Kot vedno, na Bolu. Se mi zdi, da z Borutom ne znava več preživeti poletja brez Bola.

Ali počitnice kdaj preživljata skupaj?

Ota: Ne, skupaj sva bili na morju v vsem tem času mogoče tri dni, ko sem bila jaz na porodniški. Ker se menjava v oddaji, ne moreva nikoli skupaj na počitnice, zato sva bili takrat res zelo veseli. Ko bova v ‘penziji’, si bova privoščili en teden na Baliju skupaj. (smeh)

Polona: Ampak letos nama bo uspelo iti skupaj na nekajdnevni dopust v Neapelj. Sva našli termin.

Ota: Ja, res je, vozovnice so že kupljene, pa tudi nekaj načrtov je že padlo.

Katere tri stvari imata vedno v torbici?

Polona: Denarnico, telefon in trenutno še tole … (Pokaže na elektronsko cigareto, op. p.)

Ota: Telefon, denarnico in vodo, ker vedno postanem žejna ravno takrat, ko je ni.

Česa ne bi nikoli oblekli?

Polona: Pri oblačilih ne bi rekla, da kakšne stvari ne bi oblekla nikoli … Kar se mode tiče, sem zelo fleksibilna.

Ota: Mogoče Boratovih kopalk. (smeh)

Polona: Hmm, kaj pa vem, jaz pa nisem prepričana, da jih ne bi … (smeh)

Ota: Čeprav, kot je rekla Polona, nikoli ne reci nikoli.

Polona: Zadnjič sem si recimo kupila moško spodnjo majico, ker so mi zelo všeč …

Ota: Še dobro, da nisi rekla Boratove kopalke!

Polona: Res, no. Imela jo bom za spat, pa razmišljala sem, da bi si zraven kupila še moške spodnje hlače …

Ota: Pazi, kaj govoriš, ker bo to vse napisala.

Polona: Ja, saj stojim za tem, ker so mi res hude.

Ota: Velikokrat smo ujeti v svoj vzorec oblačenja. Potem pa se dobim z našo stilistko, ki mi prinese stvari, ki jih sama ne samo ne bi pogledala na obešalniku, ampak bi rekla, da tega nikoli ne bom oblekla. Seveda pomerim vse, kar mi pripravi, in velikokrat me pozitivno preseneti kakšno oblačilo, ki ga sama ne bi nikoli vzela z obešalnika.

Katera iznajdba je najbolj spremenila vajino življenje?

Polona: Brez dvoma letalo, ker brez tega ne bi mogla potovati. Pri treh letih sem šla že prvič v Ameriko, starši so mi potovanja tako rekoč položili v zibelko in zaradi tega sem drugačen človek. Tega recimo ne bi mogla reči za telefon. Za zdaj mi še ni tako zelo spremenil življenja.

Ota: Jaz pa še čakam na tako iznajdbo, namreč časovni stroj. (smeh) Do takrat pa seveda letalo, ker sem se največ naučila na potovanjih. Dokler še nisem imela otroka, sem vedno seštevala denar v letalskih vozovnicah in ne v čevljih, kot ponavadi ženske. Sicer pa obe obožujeva Azijo …

Polona: S tem, da imam jaz raje bolj komercialne destinacije.

Ota: Jaz grem pa rada tja, kjer ni interneta ali elektrike, skratka tja, kjer imajo ljudje popolnoma drugačne vsakodnevne težave in izzive kot jaz. Tam si najbolj napolnim baterije, se največ naučim in doživim najzanimivejše situacije.

Polona: Meni se zdi, da je treba potovati čim dlje. Moj moto pri potovanjih je, da zamenjam kulturo, valuto in raso. Taka potovanja iz mene potegnejo tisto najboljše.

Ota: Na takih potovanjih dejansko spoznavaš samega sebe, ravno zato, ker si tako daleč od svojih kulturnih vzorcev in od vzorcev, ki so ti jih dali starši. V situacijah, ki so popolnoma drugačne in tuje, spoznaš, kakšen človek si.

Kje sta bili nazadnje na potovanju?

Polona: V Londonu, pred tem pa na Baliju.

Ota: Enako, nazadnje v Londonu, pravo potovanje pa je bilo na Sumatro, tik preden sem zanosila. Z Borutom (njen mož, op. p.) sva bila v nekem plemenu, kjer je bil vrhunec zabave zvečer, ko so vsi sosedje prišli gledat, kako si Borut daje oči ven, namreč leče. Ali pa ko so poklicali vrača, ko sem dala v vodo šumeče tablete. Eden je potem poskusil, drugi pa ni hotel, ker se je bal, da mu bo zavrel želodec.

Kateri je zadnji trač o slavni osebi, ki vama je ostal v spominu?

Polona in Ota: Tanja Žagar!

Polona: Je ali ni noseča?

Ota: Meni se je kar zdelo, da je.

Polona: Itak, saj tega ne moreš dolgo skrivati.

Katera je najbolj znana oseba, ki sta jo intervjuvali?

Polona: Več jih je bilo, recimo Bryan Adams, 50 Cent, Eddie Redmayne, Kevin Costner, Tom Hooper …

Ota: Na intervjuju s 50 Centom sva se celo spoznali, že dolgo nazaj. Uf, veliko jih je bilo, si moram enkrat narediti seznam, ker pozabljam. Tudi jaz sem spoznala Eddija Redmayna, Kate Winslet, Amando Seyfried, Lennyja Kravitza, Natalie Imbruglio, imela sem edinstveno priložnost preživeti zabaven in nepozaben večer v Berlinu z Bradom Pittom in Angelino Jolie, po zaslugi Branka Đurića in Tanje Ribič. Pa 'Bergdoktor', seveda, ko nas je na Popu obiskal Hans Sigl.

Oddaja Pop In je ….

Ota: Poučna, zabavna, trendovska in narejena s srcem.

Polona: Informativno-zabavna, razvedrilna oddaja z dobrim poslanstvom.

Ota: Poglej jo, pa je spet boljše povedala … Teh devet mesecev razlike med nama se pozna, ti rečem! (smeh)