Lov za najstniškim dvometrašem

BORIS PETKOVIČ (režiser)

Kako dolgo je trajalo snemanje?

S predprodukcijo smo začeli decembra 2015 in potem tri mesece v ožji ekipi »pripravljali teren«, se pravi adaptacija scenarija, iskanje lokacij …, in konec junija začeli snemati. Zame je to vse skupaj 18 mesecev dela, mislim, da je to normalen proces, toliko časa traja, da se posname celovečerni film. Še posebej zanimiv in bogat pa je bil proces postprodukcije, ker imamo v filmu tudi ogromno animacije in posegov v sliko. To je bila posebej kreativna izkušnja. Tudi orkestralna glasba je posneta v živo z bolgarskim orkestrom, tako da je tudi to vzelo nekaj časa.

Če ostaneva kar pri glasbi: filme o košarki povezujemo s tujo, večinoma hip hop glasbo, vi pa ste se odločili za slovensko pop rock glasbo.

Drži. Naredili smo slovenski film, zato se nam je zdelo pomembno, da ga podpira slovenska glasba. Za ljubezensko sceno smo uporabili Rok 'n' Band in njihovo pesem Rad jo imam. Preposlušal sem več kot 200 že izbranih primernih pesmi in se na koncu odločil za to. Pesem skupine Kingston Mi delamo galamo smo imeli že prej v mislih, ker smo vedeli, da jo mladi poslušajo na zabavah. Sokole in Pera Lovšina pa je bilo treba izbrati že v fazi predprodukcije, ker je vpletena v snemanje. V ta namen sem preposlušal več kot 500 pesmi, saj sem iskal nekaj, kar bi imelo to otroško, mladostniško norost in po drugi strani humor. Zanimivo je, da sem mislil, da ta komad itak vsi poznajo, ko pa smo imeli prvo vajo s Klemnom, Matijo in Gajo, sem jim ga zavrtel in jih vprašal, ali ga poznajo. Pa so me samo začudeno pogledali. Ampak že ko so ga prvič slišali, se jim je zdel super. Všeč jim je bilo besedilo. Tako da smo tudi s tem komadom zagotovo dobro zadeli.

Kje pa ste našli Ranto, oziroma Klemna Kostrevca? Je bilo težko?

Najti fanta, ki bi bil videti 14 ali 15 let star in bi bil visok dva metra, je bil pravi podvig. Vsa logistična ekipa se je morala ukvarjati s tem, kontaktirali smo vse košarkarske klube in potem naredili zelo ozek izbor, ker takih fantov dejansko ni veliko. Ko smo bili že kar malo razočarani, ker nam ni uspelo, smo na neki fotografiji odkrili Klemna, ki mu je ravno začel poganjati puh pod nosom. Kar nas je sprva tudi malo zavedlo, ampak smo potem ugotovili, da se bo dalo to urediti z masko. Klemen je bil takrat dejansko kot darilo. Je super fant, prepričal nas je tako vizualno kot kasneje na vajah, kjer je nastopil precej suvereno.

Še posebej glede na to, da pred tem ni imel nobenih igralskih izkušenj ...

Zagotovo mu je šlo na roko to, da je njegov lik v filmu nekoliko neroden, pa se je potem to lepo ujemalo. Kar pa nikakor ne zmanjša njegovega igralskega talenta in tega, kar je vložil v izgradnjo svojega lika in to tudi predstavil na samem snemanju.

KLEMEN KOSTREVC (Ranta)

Ste že kdaj prej igrali v filmu?

Ne, to je bila moja čisto prva vloga. Nisem bil niti na avdiciji, samo pobrali so me in takoj sem šel na vaje. Našli so me na tekmi in me poklicali, če pridem, in sem prišel.

Vi ste torej čisto pravi košarkar?

Tako je. Treniram košarko v klubu Krka Ljubljana, že na profesionalnem nivoju.

Kako podobna sta si z vašim filmskim likom, Ranto?

V bistvu sem se kar našel v liku. Tudi Boris (Petkovič, režiser, op. p.) mi je svetoval, da je najbolje, da igraš sebe. Tako da sem to definitivno jaz, črpal sem iz sebe.

Bi sprejeli še kakšno filmsko vlogo?

Odvisno od tega, kakšna bi bila. Izbiral bi glede na tematiko ali pa lik. V ljubezenski vlogi ne bi več bil, ker sem ugotovil, da to ni zame. (smeh)

Vam je bilo torej najtežje odigrati ljubezenske prizore?

Tudi … (Ker mu ob tem vprašanju ni prijetno, ne silimo več vanj, op. p.) Najtežje je bilo na začetku snemanja, ker nisem vedel, kako to deluje, ampak potem sem se navadil. Vse je bilo zelo sproščeno in sem se tudi jaz počasi sprostil in potem je bilo res super. Težavo so mi delali edino malo daljši teksti, ki se jih je bilo treba v nekaj urah naučiti, kar pa ni tako lahko. To je bil kar dril.

Kakšni so bili vaši občutki, ko ste se prvič videli na velikem platnu?

Vsak najprej opazi svoje napake. Ves čas sem razmišljal, da bi lahko kakšno stvar naredil drugače, ampak … Film me je pozitivno presenetil, vsi smo super odigrali in odlično je posnet.

MATIJA BRODNIK (Smodlak)

Kako sta se ujela s Klemnom Kostrevcem, ki je v resnici košarkar?

S Klemnom sva zelo dobra prijatelja, nimava ravno enakih interesov, imava pa podoben humor, zato sva se zlahka ujela.

Spremljate košarko ali mogoče kakšen drug šport?

Košarko spremljam le bežno, in sicer ko si kateri od mojih bratov pogleda kakšno tekmo. Šport, ki ga najbolj spremljam, je smučanje, drugače pa rad pogledam tudi kakšno večje atletsko tekmovanje. Treniral sem sicer oboje, košarko in atletiko, ampak glede na svojo športno vzdržljivost obupal nad vsemi športi.

Gledamo vas v seriji Dragi sosedje, igrali ste v filmu Pojdi z mano. V Košarkarju učitelja Tundra in Salta spodbujata Ranto in mu pomagata, da postane košarkar. Ste imeli tudi vi koga, ki vam je stal ob strani in vas spodbujal na vaši igralski poti?

Na igralski poti so me najbolj vztrajno spremljali moja učiteljica igre Dragica Radojevič, ki me je učila gledališke igre kar pet let in mi pomagala pri avdicijah za film Pojdi z mano. Dedek in babica, ki sta bila noro ponosna, da igram v gledališču, in sta me spremljala na vseh predstavah – dedek mi je tudi nadel naziv »glumac«. In seveda moja mama, ki mi je dovolila snemati vse filme in tako uresničila moje sanje ter s svojimi življenjskimi igralskimi izkušnjami name prenesla dar naravnega igranja.

Se spomnite kakšne anekdote ali zabavne prigode s snemanja filma?

Na snemanju smo sicer večinoma resno delali, so se pa vmes pripetile kakšne zabavne dogodivščine. Spomnim se na primer, da me je prav med snemanjem pičil komar in pustil veliko modrico v bližini očesa ter maskerki zagrenil snemalni dan. Večinoma so bili na snemanju prisotni mladi, zato smo veliko razgrajali, se igrali »flašo resnice«, tekmovanje v strmenju in podobno. (smeh)

GAJA FILAČ (Metka)

Kako je bilo po nekaj bolj resnih vlogah (BBC-jeva miniserija Love, Lies and Records, Rdeča raketa, Dva ena) spet snemati s svojimi vrstniki v mladinskem filmu?

Super! Rada delam s svojimi vrstniki, ker na snemanje s seboj prinesejo mladostniško radoživost. Tako je delo vedno zabavno, spremljata ga smeh in pozitivna energija.

Kako ste se ujeli z drugimi igralci, se poznate že od prej?

Igralcev prej nisem poznala, sem se pa z vsemi zelo dobro ujela. Z nekaterimi še danes ohranjam stike.

V filmu učitelja Tundra in Salta spodbujata Ranto in mu pomagata, da postane košarkar. Ste imeli tudi vi koga, ki vam je stal ob strani in vas spodbujal na vaši igralski poti?

Ja, na srečo. Nekateri družinski člani in najbližji prijatelji mi izkazujejo veliko podporo pri tem, kar delam, za kar sem jim zelo hvaležna.

Se spomnite kakšne anekdote ali zabavne prigode s snemanja filma?

Že na prvi snemalni dan je eden izmed igralcev na set zamudil kar tri ure. Ne bi rekla, da je bilo to ravno zabavno, je bila pa definitivno prigoda, ki je režiserju že prvi dan povzročila precej sivih las. (smeh)

Spremljamo vas tudi v novi sezoni serije Ena žlahtna štorija. Ste se že »spoznali« s svojim likom in kaj nam lahko poveste o tej vlogi?

Vloga Žive v Eni žlahtni štoriji je verjetno moja najljubša vloga do zdaj. Že na avdiciji sem jo popolnoma vzela za svojo. Nikoli noče nobenemu škodovati, še vedno verjame, da so vsi ljudje dobri, kar pa jo na žalost velikokrat tepe po glavi. Vzljubila sem jo zaradi njene mladostniške naivnosti, brezbrižnosti in neizkušenosti. Izredno lušten lik je. Enostavno ga moraš imeti rad!