Letos ne bo manjkalo golih fotografij …

V tretji sezoni oddaje Znan obraz ima svoj glas, kjer je na koncu tudi zmagal, je imitiral Zorana Predina, Jožeta Potrebuješa, Pera Lovšina in Svetlano Makarovič. Poznamo ga iz oddaj Radio Ga- -Ga, Hri-Bar, Bučke, Točno popoldne, Kdo si upa na večerjo?, Prizma optimizma ter kot prodorno psihologinjo Ifigenijo. Med njegovimi imitacijami so Dimitrij Rupel, Borut Pahor, Milan Kučan, Slavko Bobovnik, Elka Strojan, Marcel Štefančič, Breda Pečan ... 32-letni Tilen Artač pa je poleg tega tudi dobitnik Ježkove nagrade in klasični glasbenik. Iz violončela je magistriral na Akademiji za glasbo v Zagrebu in nadaljeval študij v Gradcu. Te dni ga lahko spremljate v zabavnem kvizu Kdo bi vedel na TV Slovenija, kjer je v vlogi enega od kapetanov, in v predstavi Alpska saga, ki jo je navdihnila glasba skupine Agropop.

Na televiziji se uspešno pojavljate že kar nekaj let, oddaje, v katerih ste sodelovali, in like, ki ste jih imitirali, bi težko prešteli na prste obeh rok, pa kljub temu se vaše ime v rumenem tisku ne pojavlja prav pogosto. Je to namenoma z vaše strani?

Verjetno nisem dovolj agresiven, da bi si izboril prostor v rumenem tisku, in se vedno držim bolj v ozadju. Očitno pa imam tudi nezanimivo življenje za rumeni tisk. Se bom potrudil, da se bom v letošnjem poletju srečno šestkrat ločil in da bom postal ljubeč oče sinu, ki ga bom spoznal šele, ko bo praznoval sedmi rojstni dan. Ne bo manjkalo pa tudi golih fotografij z rajske plaže v Ankaranu. (smeh)

Ko pa se pojavi kakšna rumena novička o vas, jo verjetno preberete. Vas ta spravi v dobro ali slabo voljo?

Načeloma v dobro. Sem človek, ki ljubi resnico.

Kaj od tistega, kar so o vas do zdaj napisali ali povedali, je bila laž?

Da imam rad vse ljudi. (smeh)

Česa o sebi ne bi nikoli želeli prebrati?

Da je bil moj pogreb zaradi premalo zanimanja odpovedan. No, to bi prebrali drugi.

Če v Google vtipkamo vaše ime, ta predlaga, da si ogledamo še Jureta Godlerja, Denisa Avdića, Svetlano Makarovič in Deso Muck. S katerim od teh imate v resnici največ skupnega?

S Svetlano Makarovič seveda. Menda imam z njo otroka. Ja, res! To sem prebral v rumenem tisku.

Menda sta se celo zaročila?

Ja in zdaj me toži zaradi očetovstva. (smeh)

Z Juretom Godlerjem pa sta prijatelja še iz srednje šole … Sta že takrat kakšno »ušpičila« skupaj?

Seveda, že takrat sva imitirala vse profesorje. Bilo je zabavno. Vedno ga »biksamo«, ko je le možno. Smo veseli ljudje.

Kakšen učenec ste bili? So vas imele učiteljice rade ali ste se morali boriti za svoj prav?

Nekatere so me imele zelo rade, očitno so prepoznale, da znam biti zanimiv. V zelo lepem spominu imam recimo osnovno šolo. Še danes z veseljem pridem pozdravit učiteljice. Zdi se mi, da se sploh ne starajo.

Vam znanje, pridobljeno v času šolanja, pride kaj prav v oddaji Kdo bi vedel?

Niti ne. Nisem bil odličnjak, pa tudi če bi bil, mi to v kvizu ne bi prav nič pomagalo. Najbolj pride prav logično razmišljanje, včasih pa tudi sreča. Te pa imam nasploh v življenju kar nekaj.

Te dni pa vas lahko ujamemo tudi v muzikalu Alpska saga v vlogi Frančka Piromančka …

Ja, res je. Zelo se imamo fino. Nastopamo v Špas teatru v Mengšu in po vsej Sloveniji. V kratkem bomo v Sežani, Mariboru in Šmarju pri Jelšah. Ljudje, pridite pogledat, ker je res žur! Žur kot v tistih zlatih časih, ko so bili Agropop glavni na sceni.

Kakšni pa so vaši spomini na tisti čas, ko je bila skupina Agropop na vrhu popularnosti?

Zelo lepi. Obiskoval sem osnovno šolo in celo na veselici ob koncu šolskega leta v naši občini so enkrat imeli svoj koncert. Bilo je super.

Koliko časa študirate lik, ki ga imitirate? Je to dolgotrajen proces in ali pomaga, če to osebo poznate tudi osebno?

Čisto odvisno. Najprej mi mora oseba, ki jo začnem imitirati, biti zanimiva in me prepričati. Vsak lik, ki ga imitiram, moram imeti rad in ga seveda spoštujem. Kakšna imitacija se zgodi v momentu, drugi je treba dati čas. Važno je, da se lik začuti.