Nepogrešljive v poletnih dietah

»Maline imajo v naši družini posebno mesto. Ob redkih dnevih, ki nam omogočajo, da smo skupaj, jih prekuhamo in iz njih naredimo domač malinov sok. Tako pripravimo svež in zdrav napitek za naše vnučke, najmlajše člane v družini. Uporabimo jih tudi kot sestavino pri peki peciva, ki ga spečemo za sladico po nedeljskem kosilu. Včasih si preprosto privoščimo košarico svežih malin,« pojasnjujeta Darko in Mojca Krošelj s sinom Markom in hčerjo Melito s kmetije Krošelj v Zgornji Pohanci pri Brežicah, kjer se v Sadjarstvu Krošelj in svojem družinskem podjetju Darsad ukvarjajo s pridelavo in prodajo najrazličnejšega sadja in zelenjave ter z vinogradništvom. Trenutno so največji pridelovalci namiznega grozdja pri nas. Poleg malin pridelujejo celo kaki, fige, marone, asimine, razno drugo jagodičevje in več vrst drugega sadja. Pridelujejo maline sort sugano, tulamen, amira in gleen ample. Maline se obirajo zgodaj zjutraj, ko se sveže in ohlajene in kot take tudi pripeljane do osrednjega skladišča.

Malinjak zasadite spomladi

Po stari praksi so maline sadili ob robove vrtov, saj so tako uspešno uporabili obrobni prostor ter si ustvarili naravno ograjo okoli obdelane zemlje. Za sajenje pri nas svetujejo sorte malin, kot so tulamen, amira ali polka. Sadimo jih v spomladanskem času, ko se zemlja začne počasi ogrevati. Tako kot druge sadne vrste tudi maline zahtevajo specifično pripravo tal in nego. Tudi oskrba različnih sort malin se med sabo nekoliko razlikuje. Rastline za dobro rast potrebujejo sončno lego in odcedna tla, na katerih voda ne zastaja. Pred sajenjem je treba tla pognojiti s kompostiranim hlevskim gnojem in tako čim bolj naravno pripraviti bogat substrat za razvoj in rast korenin. Potrebujejo dobro osvetljenost, vendar ta ne sme biti premočna, saj pripomore k izčrpavanju rastline, lahko pa povzroči tudi ožige na plodovih. Poleg tega jih založno gnojimo s humusom.

Spomladi, pravijo, je treba maline obrezati. Z rastjo poganjkov malin je treba te privezati ob konstrukcijo. »S tem preprečimo lomljenje in padanje poganjkov ter enakomerno zračnost in osvetljenost nasada, kar so tudi preventivni ukrepi proti razvoju in širjenju bolezni. Za preprečevanje dostopa škodljivcev do sadežev lahko uporabimo prekrivne tkanine, mreže ali naravna odganjala,« so razložili.

A to še ni vse za uspešno pridelavo malin v nasadu, saj zahtevajo več rednih opravil. »Maline zalivamo po potrebi, in to dokaj redno. V vročem delu leta lahko zadržimo vlago v tleh tako, da naredimo zastirko iz slame ali lubja in zmanjšamo izgubo vode v tleh. Če se znamo posvetiti malinam, nam bodo rastline same povedale, kako se počutijo in kaj jim manjka.«

Zamrzovanje in predelava

Poleti, ko so maline v rodni dobi, pa je najslajše pobiranje plodov. Maline lahko skladiščimo sveže v hladilniku. Za podaljšanje obstojnosti jih lahko zamrznemo. »Priporočljivo je, da jih pri zamrzovanju ločimo na pladnju ali podobnem podstavku tako, da se ne dotikajo druga druge, saj bomo imeli pri odmrzovanju manj poškodovanih plodov, sadeži pa bodo ohranili svojo prvotno obliko,« priporoča Mojca Krošelj. Seveda jih lahko shranimo tudi v obliki različnih izdelkov od sirupa, soka, sladoleda do marmelade in džema.

Maline podaljšujejo občutek sitosti

Tudi maline so slovensko superživilo, zato bi jih morali čim pogosteje uvrstiti na jedilnik. Najbolje je zaužiti sveže nabrane in surove. »Maline vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, antioksidativnih snovi, vlaknin. Po zaužitju podaljšujejo občutek sitosti, zato so pogosta sestavina v sezonskih predpoletnih dietah. Prav tako jim pripisujejo hitrejšo porabo in izgorevanje komponent maščobnega tkiva v gibanju in mirovanju. Maline so dober vir vitamina C in magnezija. Pripisujejo jim tudi upočasnjevanje propadanja vezivnega tkiva in upočasnjevanje simptomov artritisa. Nekateri menijo, da učinkujejo pozitivno na srce in ožilje in zmanjšujejo pogostost kardiovaskularnih obolenj. Kljub sladkemu okusu jim pripisujejo nizek glikemični indeks in s tem uravnavanje ravni sladkorja v krvi,« pojasnjujejo na kmetiji Krošelj.

Malinov džem

Sestavine: 1 kg malin, 400 g sladkorja (oziroma po lastnem okusu)

Priprava: maline operemo pod vodo in odcedimo, da ni preveč vode. Nato damo maline v posodo za kuhanje, dodamo sladkor in jih na počasnem ognju brez vode zavremo. Maso moramo nenehno mešati, da se maline raztopijo, prav tako sladkor. Džem kuhamo približno 20 minut. Prelijemo ga v sterilizirane kozarce in pokrijemo s steriliziranimi pokrovi. Kozarcev ne obračamo na pokrovček. Pokrijemo jih z odejo, da se kozarci z džemom počasi ohladijo.