V pričakovanju poetične pravice

Mislim, da smo vsi ljudje vsaj po malem oportunisti. In izkoristimo to in ono priložnost, posebno ko gre za kariero, denar, ljubezen in (seveda!) seks. Nekateri se bolj nagibate k prvima dvema, drugi se bolj nagibamo k drugima dvema.

Najbolj brezsramni oportunisti so politiki. Ne vsi. Tudi med politiki so dobronamerni ljudje. Oportunizem je pri politikih tesno povezan z lažmi. Vedno so lagali, a tako veliko, kot lažejo zadnje čase, tudi v Britaniji, niso lagali še nikoli. O razvpitem brexitu, ki je, po mojem, čista norost, politiki radi govorijo kot o demokratični volji ljudstva. Ma, kakšna demokratična volja ljudstva! V resnici bo Britanija zapustila EU zaradi nanizanke velikih laži. Vladajoča konservativna stranka, kar nekaj njenih glavnih ministrov in celo premierka Theresa May so očitno presodili, da lahko na enak način, kot je brexitski tabor zmagal na referendumu, zmagajo tudi na predčasnih parlamentarnih volitvah (na prejšnjih smo bili pred dvema letoma), ki bodo ta četrtek. Zelo dobro jim je šlo, a se je v zadnjih dveh tednih začelo zatikati. V veliki meri zato, ker so enostavno preveč lagali. Ena izmed največjih laži so ravno volitve, na katere se podajamo jutri. Mayeva je vztrajno ponavljala, da jih ne bo razpisala, ker »Britanija zaradi brexitskih pogajanj potrebuje politično stabilnost«. Še marca je to šestkrat ponovila. Razpisala jih je sredi aprila, domnevno zato, da bi »dobila večji mandat za izpeljavo brexita«, kar je bila še ena laž. Razpisala jih je zaradi orjaške, 24-odstotne prednosti, ki so jo v raziskavah javnega mnenja imeli konservativci pred laburisti, oziroma zaradi strankarskih, ne pa državnih interesov.

Kazen je prišla v kopnenju te prednosti. Danes, ko to pišem (teden dni pred volitvami), je samo še triodstotna. Upanje, da se bomo znebili konservativne vlade, raste. Raste tudi priljubljenost protestne pesmi, ki jo je skupina Captain Ska posvetila Theresi May. Naslov pesmi je Lažnivka, lažnivka. Čeprav je pesem že na tretjem mestu lestvice Top 40, je radijske postaje (še) nočejo predvajati. Kako gre? Takole: »Ona je lažnivka, lažnivka, lažnivka, lažnivka, ki ji ni mogoče zaupati, ne, ne, ne, ne … Vsi vemo, da politiki radi govorijo laži, majhne, velike in debele. In rečejo, da so močni in stabilni, a to ne more prikriti tega, da nas vlečejo za nos. Ko so medicinske sestre lačne in šole v zatonu, ne prepoznam te moje strte države …« S tem, ko je Mayeva hotela utrditi svoj položaj na številki 10 … v Downing Streetu, utegne v volilnem tednu pristati na številki 1 na lestvici singlov. Kot lažnivka.

Prvič po dolgem času se veselim volitev, ker si prvič po dolgem času programa vodilnih strank, konservativne in laburistične, nista podobna kot neoliberalno jajce neoliberalnemu jajcu, ampak sta povsem različna. Konservativci ponujajo ista jajca (neoliberalna in desničarska), laburisti pod vodstvom levičarja Jeremyja Corbyna pa – končno! – ponujajo vrnitev Britanije v levo, v socialnodemokratske vode, v katerih vlade ne vladajo samo v dobro bogatih domačih elit in mednarodnih korporacij, ampak v dobro vseh. Čeprav je Corbyn v politiki že več desetletij, ga ta ni niti malo pokvarila. Ostal je pošten in načelen. Tudi v skoraj končni kampanji, v kateri so konservativci, večinski desničarski tisk in drugi mediji ter celo vrsta laburističnih poslancev napadali na vse mogoče umazane načine, lagali o njem, mu podtikali vse mogoče, ga razglašali za šibkega, nesposobnega, britanski ekonomiji in celo britanski varnosti nevarnega politika. Kritizirali so celo njegova oblačila, videz, brado … Se norčevali iz njega. Ni se dal. In si zasluži priložnost za uresničenje svoje vizije pravičnejše družbe. Njegova zmaga bi bila udejanjenje poetične pravice. Saj jo poznate, literarno-poetično pravico, po kateri je krepost nagrajena, pregreha pa kaznovana?

Strinjam se z britanskim komikom in igralcem Russllom Brandom, da bi bila alternativa – izvolitev konservaticev še za pet let – »dejanje kolektivnega samosovraštva, ki meji na množični sadomazohizem«. Na kratko: nekaj podobnega, kot je bila izvolitev Trumpa. Upam, da bo to, kar ni uspelo Bernieju Sandersu v ZDA, uspelo Jeremyju Corbynu v Britaniji.