Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Smisel dopusta

Smisel dopusta

Helena Primic, Bodi Zdrava, 21.08.2017 00:00:00

Dobro je, če družina vsake toliko malo zamenja okolje, to je le eden od običajnih argumentov, ki pojasnjuje, v čem je smisel družinskih dopustov.

Delite na:

Poleg sprostitve, zabave in novih doživetij seveda. In človek lahko ceni to, kar ima, samo če to za nekaj časa izgubi – v primeru dopusta udobje in rutino doma, ki po prihodu s počitnic vsakič tako lepo zadiši že ob vstopu na hodnik. To je seveda vse res. Toda res je tudi, da se utegne marsikateri družinski dopust spremeniti v pravo mučenje. Tako za starše kot za otroke. Zakaj se to zgodi, če pa imamo starši in otroci enak cilj (imeti se skupaj lepo) in se vsi tako zelo trudimo?!

Zlagala bi se, če bi zdaj napisala, da poznam odgovor. Toda v vseh letih družinskega dopustovanja sem nekajkrat vendarle dobila nekaj »pametnih« prebliskov. Od tistega, da družinska rutina na dopustu pač ne more biti enaka kot doma, pa če se še tako vsi trudimo in silimo. Hranjenje in spanje otrok (pa tudi odraslih) je pač obrnjeno na glavo. In hvala bogu, da hčerki vožnja v avtomobilu uspava, saj bi sicer v razkuhanem vozilu, ki ga klimatska naprava ni uspela dovolj hitro ohladiti, zagotovo vsi ponoreli. Od tistega smešnega načrta, da bomo šli še pred osmo zjutraj od doma na pot, sem se pa tako in tako že zdavnaj poslovila, četudi se mož vsako leto znova jezi, ko ob dveh popoldne sredi največje vročine iščemo rezerviran apartma. Preden prvič namočimo noge v morje, se tako že najmanj desetič spremo. Toda morje ima očitno zares zdravilno moč, saj ko se prepoteni, okoreli od vožnje v avtomobilu in že nevarno sitni vržemo v vodo, nenadoma vsi postanemo dobre volje ter v trenutku pozabimo na vse potovalne težave in prepire.

To seveda ne pomeni, da potem teče vse gladko in da smo ves dopust samo še nasmejani in srečni. Daleč od tega. Vročina in utrujenost, ki jo prinese čofotanje in plavanje v morju, pač naredita svoje – zelo utrujene in razdražene otroke. In seveda tudi znervirane starše, ki še kar gojimo iluzijo, da se bomo na dopustu lahko končno spočili. Toda zakaj bi bilo na dopustu kaj lažje priti do počitka kot doma, če pa smo z otroki 24 ur na dan, in to v novem okolju, neprilagojenem naši družini in našim življenjskim navadam? V redu, priznam, ko se hčerki igrata v vodi, jaz pa počivam na brisači v senci in poslušam morje, kako valovi – tega občutka mi res noben dopustniški zaplet ne more pokvariti. Pa tudi tega občutka ne, ko se zvečer sveži in urejeni odpravimo na večerjo v kakšno prijetno morsko restavracijo in vem, da bosta hčerki po večerji popadali v posteljo in bova z možem zares imela kaj od romantičnega večera na morju. Poleg sprostitve na plaži so ti morski večeri v resnici moj najlepši del družinskega dopusta na morju. Še posebno če pred ali po večerji obiščemo nič več oblegano plažo, se usedemo na kamne in skupaj iščemo konec obzorja. Takrat vsi štirje postanemo filozofi, ki razmišljajo o svetu, življenju in smislu. Če kdaj, smo takrat zares povezani kot družina, zato ni čudno, da se v nasprotju z dnevnimi sprehodi do plaže (ko smo od vročine in nošenja obveznih pripomočkov za plažo vsi skrajno sitni) takrat smejimo, lovimo in tekamo z roko v roki. Ob večerih na morju imamo vsi štirje zares čas drug za drugega in za nas – družino.

Po dopustu domov zagotovo prinesemo veliko novih vtisov, še več spoznanj o sebi in drug o drugem, predvsem pa ob vstopu skozi domača vrata začutimo, kako zelo spadamo skupaj, in da se lahko imamo kljub težavam in prepirom skupaj lepo. Očitno res moramo družine vsake toliko od doma, da se spomnimo, da smo družina, ki z veseljem živi skupaj. Pa čeprav si velikokrat gremo na živce in se zdi harmonično sobivanje kdaj že skoraj nemogoče