PARTNER- MOJ DRUGI JAZ

Kakšna osebnost ste? Pijete iz na pol praznega ali na pol polnega kozarca? Je partner vaše zrcalo ali vaša senca? Ste temperamentna oseba ali se večkrat skrijete za mnenjem drugega? Ste sprijaznjeni z odločitvami, ki jih namesto vas sprejme vaš partner, ali imate občutek, da ste ves čas na fronti? Ste žrtev ali agresor? Morda prav nič od naštetega? Kakšno je vaše življenje?

Naša očala, skozi katera spremljamo svet, nam povedo vse o nas in našem življenju. Človek lahko marsikdaj meni, da je nekaj nemogoče, pretežko, preveč … ali pa, da je skoraj vse mogoče, bolj kot ne odvisno od naše volje, motivacije, ciljev. Kam spadate vi?

Zamislite si poleg vsega naštetega še partnerski odnos … nova »očala«. Torej dva para plus skupna. Koliko videnj? Lahko eno, lahko tri različna ali nekaj vmes. Partnerstvo torej nosi bremena dveh. Poglede na svet dveh.

Če smo rasli kot podredljivi (žrtev), pod močjo agresorja, je največ možnosti, da to prenesemo tudi v partnerstvo. Prvega pol leta v odnosu ne šteje. Vse cveti, prava pomlad. V poletju je še vroče, nato pa nastopita temačnejša jesen in mrzla zima. S tem vzorcem običajno pristanemo v zimi. Mraz se nam zdi obupen. Človek ugotovi, da je prej suženj kot partner. Drugega vloga žrtve navadi, da je vse, kar daje, samoumevno in nespoštovano. Običajno je na drugi strani agresor, ki položaj izkoristi. Lahko pa tudi žrtev postane agresor, saj mu drugi to dovoli.

Kje je vaša osebna meja? Do kod ste sposobni spustiti določeno osebo (recimo, da gre za najbližjo)? Na koncu ugotovite, da še veste ne, kdaj ste medtem izgubili sebe, kaj se pričakuje od vas … Kje se končate vi in kje se začne vaša najdražja oseba?

Če je partner naše zrcalo, smo se bodisi prepustili vlogi žrtve in se uglasili na določeno osebo, ali pa smo si tako zelo podobni in nas druži ogromno podobnih stvari. Kaj pa, če je senca? Če je tisto, česar ne želimo, ne vidimo pri sebi, pa vendarle je globoko v nas? Nekaj, kar nas vznemirja ali pa se nam zdi domače, ali nekaj, kar občudujemo pri drugem.

Kar koli od tega je, ni partner odgovoren za vas in vaš položaj. Takšnega ste si ustvarili, dopustili in ga vzdržujete. Odgovornost za svoje življenje mora sprejeti vsak sam. Vedno lahko najdemo boljšo izbiro v kakršnem koli položaju.

Ste torej zadovoljni s svojim odnosom? Ste zadovoljni s seboj? Veste, kaj želite od sebe in kakšen partner je pravzaprav pravi za vas? Vas partner spoštuje? Spoštujete sami sebe? Nihče vas ne more osrečiti bolj kot vi sami sebe. Vsak od nas bi moral biti vreden ljubezni. Vsak od nas se je rodil in potreboval nežnost, toplino, varnost. Marsikdo se pozneje tega otepa, pa vendar gre za pomembne dejavnike skozi vse naše življenje.

Vsi smo v krogu dajanja in prejemanja in na koncu kolektivno pridemo v ravnovesje. Dobro je, da se to začne v nas in širi na naše okolje. Dobro je poznati svoje pozitivne lastnosti in šibkosti. Poleg tega pa tudi konjičke, stvari, ob katerih nam zaigra srce. Katere so naše največje vrednote? Vse to moramo poznati kot našo osnovno abecedo. Najbolje je, kadar si to zapišemo. Enako velja za našega partnerja. Kakšnega partnerja si želimo? Katere lastnosti naj bi imel? Kaj so naše največje vrednote partnerstva?

Če poznamo svoje šibkosti in vzorce, ki so šli z nami praktično iz roda v rod, poznamo smernice do rešitev zase. Vemo, kaj je vzrok, kaj je ozadje in kaj bi lahko bila razrešitev. Običajno gre za šolske primere, ki se ponavljajo tudi iz odnosa v odnos, četudi se obraz zamenja. Šele ko se zavedamo tega in stvari, ob katerih nam zaigra srce, se poznamo do te mere, da lahko rečemo, kdo smo. Tako je vse lažje, saj ne tipamo v temi. Če nam srce bije za morje in to dobro vemo, vemo tudi, da si težko izberemo osebo, ki z enako mero ljubi hribe. Prav tako vemo, da če nam veliko pomenijo otroci, ne bomo izbrali »lepotca/lepotice« za v izložbo. Ljubimo živali, oseba, s katero se srečujemo, pa kaže odklonilni odnos. Boste tako lahko srečni?

Spreminjamo lahko le sebe, ne prepričanja drugih. Ti argumenti veliko povedo o osebah, vendar gre za razumsko plat. Največkrat znotraj sebe začutimo, ali je neka oseba za nas ali ne. Najlepše je, če gre za kombinacijo. Zapis značilnosti, ki naj bi jih imel naš partner, nas tudi nezavedno, ko smo v družbi z nekom, spominja in daje našim občutkom veljavo.

Za vsem skupaj stoji še naša samopodoba. Verjamemo, da lahko najdemo partnerja, ki bo dovolj dober za nas? Ali nas je v sebi strah? Ne zaupamo? Naše predhodne izkušnje določajo, čemu verjamemo in čemu ne. Pri sebi moramo razčistiti. Poiskati vzrok in se vprašati: kaj bi bilo potrebno, da si zaupam?

Nekateri ljudje se ves čas pritožujejo nad svojim partnerjem in življenjem, ne da bi se vprašali, zakaj so tu. Ali lahko kaj spremenijo? Kaj sploh želijo? Najprej si vzemite čas zase, se usedite, naročite kozarček najljubše pijače in poskusite uživati v njenem okusu. Človek ves čas hiti. Pot do nas samih ni v preteklosti, prihodnosti, ampak v tem trenutku. Nikoli naj vam ne bo škoda časa, da življenju preprosto rečete da.