No, zdaj pa končno lahko

Kar v bistvu spada k prvemu, ker je itak vsaka reklama reklama. Predvsem pa nisem želel, da bi mi njihova posebna gostja zamerila ob tem pisanju, ker je po mojih izkušnjah Helena fajn baba, z njo je luštno in zabavno delati, predvsem pa je zelo na mestu. O čem govorim? O zboru tistih dečkov z Dunaja, ki veselo kot angelci pojó. Ampak mi bomo zdaj lepo pustili to petje in njihove nastope, ki se vlečejo že od zavidljivega 1498. leta. Čez njihove glaske in petje nobene! Pa da razložim: grem po Šmartinki, ok, da ne bo kdo užaljen, po Šmartinski cesti, in zagledam obrazek z nekakšno čepico – fantek z rahlo prestrašenim pogledom s težavo posnema nekaj, čemur bi lahko rekli »se-bom-poskusil-nasmehniti-če-me-že-slikajo nasmešek «. Okrogel obrazek kaže na to, da verjetno ni podhranjen in … O, moj bog! Prva misel, ki mi švigne skozi prazno glavo, je: »Ja, ubogi fant! Kje pa bo ta koncert za pomoč zlorabljenim otrokom?«

Ja! Točno tako! Mi je žal, če je kdo užaljen, ampak mene je oglas za Dunajske dečke spominjal na reklamo za dobrodelni koncert, ki pomaga zlorabljenim otrokom in žrvam pedofilov. Pogled tega okrogloličnega dečka name deluje kot klic na pomoč. Ni mu prijetno, ne ve, kaj bi pravzaprav naredil. In ti kot opazovalec seveda ne veš, zakaj. Ne veš, kakšna je zgodba, ki se dogaja za to fotografijo, in ta negotovost ti zlepa ne da miru. To, da so v ozadju še drugi otroci, oblečeni v mornarčke, ni ravno v pomoč. Saj res – kaj hudiča imajo mornarji z Dunajem?! Ali česa ne vem? Res se nisem nikoli poglabljal v ta zbor ... ampak od kod ideja, da dečke, stare od 10 do 14 let, oblečeš v mornarčke?! Mornarji so sicer v določenih krogih zelo zaželeni in s tem ni čisto nič narobe, če v te kostume za lastno veselje ne tlačiš mladoletnih otrok, brez posebne podlage za to. Ok. Če še malo razmišljam ... Ali mornarji radi pojejo? Na barki, mogoče. Aja, pa tudi preklinjajo! In ne pustijo žensk na palubo, he he. Ne, resno – res sem poskusil priti do podatka, zakaj so leta 1920 stare imperialne vojaške oprave z bodali zamenjali prav s temi. Ne iščem teorije zarote. Nasploh se mi obrača nad pretirano previdnostjo današnje družbe, ki je starše tako prestrašila, da ti je dandanašnji otroka nerodno ali celo strah samo pogledati, kaj šele biti do njega prijazen. Takoj si sumljiv! Ampak ob oglasih, ki so promovirali minuli koncert, mi ni bilo prijetno.

Prepričan, da imam samo zastrupljen um, privlečem to temo na plan v službi in sodelavka plane: »Tudi jaz sem najprej mislila, da gre za trpinčene otroke!«

Ne rečem, da se je temu in/ali drugim otrokom s teh slik za koncert Dunajskih dečkov dejansko kaj zgodilo. Hočem samo povedati, da bi lahko, glede na to, da se za oglasno kampanjo naredi na stotine fotografij, postavitev in različic, izbrali kakšno bolj primerno, izrazno na pravi način. Še vedno gre za otroke, ob katerih smo bolj občutljivi, previdni. Mislim, vsaj fotografijo bi lahko izbrali, če že kostuma ne smejo.