Kar je mogoče samo v Španiji …

Poznate na primer restavracijo, v kateri bi vam za štiri evre na mizo prinesli dve mali pivi, dve sploh ne majhni slastni topli tapas s po dvema rezinama svežega francoskega kruha, dve hladni tapas in polno skodelico različnih oreščkov? To se dogaja v restavraciji Masko, ki je sredi pritličja prikupnega majhnega trgovskega središča Parque Commercial. Ta je pri krožišču, s katerega se z razmeroma nove, turistične Moyacar Playe, ki je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pelješ navzgor, na najvišji hrib, na katerem je lepi stari Mojacar, tudi Mojacar Pueblo (mojacarska vas). Tam je že od osmega stoletja.

Ravno tapas so ena od španskih posebnosti, ki jih obožujem. Ker nerad naenkrat veliko pojem. Mnogi tujci mislijo, da so tapas vrsta hrane ali način prehranjevanja. Ne, tapa (ena) je majhna porcija katere koli hrane, s katero ti zastonj postrežejo ob pijači.

Nedaleč od Mojacarja (okoli 70 kilometrov) je tudi edina evropska puščava Desierto de Tabernas, ki je obdana z gorami Sierra Nevada, Sierra de los Filabres in Sierra de Alhamilla. Tam se nenadoma počutiš kot v kakšnem kavbojskem filmu, na primer v filmih Za peščico dolarjev ali Dobri, slabi in zli. In pričakuješ, da bo od nekod prijezdil Clint Eastwood. Ta in mnoge druge kavbojke so snemali ravno v tej puščavi, rekli pa so jim »špageti vesterni«, ker jih je režiral italijanski režiser Sergio Leone. Tu so posneli na primer tudi film Indiana Jones in zadnji križarski pohod s Harrisonom Fordom v glavni vlogi. V tej puščavi je že veliko let Mini Hollywood, v katerem med drugim stojita dve mesteci z ameriškega Divjega zahoda.

Obisk puščave je v Evropi mogoč samo tukaj. Odkril sem še 21 drugih reči, ki jih ne morete početi nikjer drugje kot v Španiji. Ste slišali za Limite Zero? To je nekaj za adrenalinske navdušence. Tako imenujejo edini mednarodni spust po jeklenici iz ene države v drugo. Iz andaluzijske gorske vasi Sanlúcar de Guadiana se lahko po jeklenici spustiš v portugalski kraj Alcoutin (vzhodni Algarve). Med enominutnim spustom imaš čudovit razgled na reko Guardiano in okolico. Za neustrašne iskalce adrenalina je idealna Caminito del Rey (Kraljeva pot), ki naj bi bila najstrašnejša pot na svetu, na kateri so se »podelali« tudi najpogumnejši. Samo meter široka pot je sto metrov nad sotesko, tu in tam vključuje z navpičnih sten viseče ozke lesene mostičke in stopnice, ne manjka pa ozek mostiček z ene na drugo stran soteske. Kraljeva pot ji rečejo, ker jo je leta 1921 »krstil« tedanji španski kralj Alfonso XIII. Našli jo boste pri vasici El Chorro, ki je severozahodno od Malage.

Španija je po svetu znana po svojih številnih, tudi norih festivalih, kot je tisti v Pamploni, ki je najbolj znan zaradi »encierra« – teka pred biki, med katerim na tisoče ljudi poskuša teči hitreje od bikov po ozkih ulicah tega mesta. Kar nekaj jih je končalo na rogovih. V zadnjih sto letih so biki do smrti zabodli najmanj petnajst ljudi. Nekaj posebnega je tudi La Tomatina v mestu Buñol v Valencii, ki ni tako obupno daleč od Mojacarja (400 kilometrov). Tam se zadnjo sredo v avgustu domačini in obiskovalci razdelijo v dva tabora in se obmetavajo z zrelimi paradižniki. Zelo poseben, bizaren festival imajo tudi v mestecu Las Nieves v Galiciji. La Fiesta de Santa Marta de Ribarteme ne zveni nič posebnega, ponuja pa praznovanje »izkušnje blizu smrti«. Praznujejo ga tako, da prostovoljce, ki se morajo pretvarjati, da so mrtvi, v krstah v svečani procesiji odnesejo najprej v cerkev, potem pa tudi na pokopališče.

V Španiji, natančneje v Barceloni, imajo edini ledeni bar na plaži. Za zmrznit'! Resno. Icebarcelona je edini bar na plaži, ki je iz ledu. Videti je spektakularno, v njem pa ohranjajo temperature od minus dve do minus deset. Najbrž ni treba napisati, da v tem baru, ki je na plaži El Somorrostro, ne potrebujejo hladilnikov. Primeren bar za te vroče dni?!