Iz maminih v francoske poljube

Takrat smo mu rekli randi, kar je prišlo iz francoščine, tako kot ime za poljubljanje z jezikom, ki je prijateljstvo spreminjalo v ljubezen. Prvi zmenki so se ponavadi dogajali v parku, kjer so si med lizanjem sladoleda in držanjem za roke skozi bedaste pogovore, polne vzajemnega zardevanja, le najpogumnejši že upali objeti punco čez ramena. Za kaj več je bilo v parku presvetlo in preveč ljudi. Zato se je drugi zmenek ponavadi že preselil v kinodvorano, ki je svežim zaljubljencem nudila bistveno boljše pogoje za spreminjanje tako imenovanih maminih poljubov v zgoraj omenjene francoske. Kolektivna intima polmraka v kinu je mladim parčkom nudila dovolj zasebnosti za prvo erotiko. Smo si pa na tretjem ali četrtem kinozmenku že ogledali tudi nekaj filma, ki se je do takrat zanemarjen, na drugem mestu naše pozornosti, bliskal na platnu. Svoje ljubezenske dejavnosti smo potem nadaljevali drugje, v kino pa smo prihajali gledat filme.

Ogled dobrega filma v kinodvorani je zame še vedno enkratno doživetje, ki se težko primerja z ogledom filma na druge načine. Istočasne kolektivne čustvene reakcije publike v kinu so prijetna in vznemirljiva katarza, ki se jo splača deliti tudi s popolnimi neznanci. Verjetno je tudi zato, ker jo doživljamo z enako vznemirjenimi neznanci, ki imajo podoben osebni okus, lahko tako iskreno pristna in nenačrtovana. Bojim se, da najmlajše generacije ne vedo, o čem govorim. In žal mi bo zanje, če fenomena skupinskega ogleda filma v kinodvorani ne bodo poznali.

Že takrat, ko se je televizija naselila v naše domove, so mnogi napovedovali zaton kinematografije. Število gledalcev je za nekaj časa res upadlo, ampak kaj kmalu so ugotovili, da gre za dva popolnoma različna medija. Veliki kvalitetni filmi in vizualni spektakli so za nekaj desetletij vrnili publiko v kina. Tudi nove 3D tehnologije so v posebej zgrajene kinodvorane s specialnimi efekti spet privabile najmlajše, tako da se je zdelo, da se bo navada gledanja novih filmov v kinu zavihtela tudi v novo tisočletje.

No, potem so se pa pojavili računalniki in pametni telefoni. Navidezno poražena televizija je v navezavi z internetom in novo tehnologijo začela atraktivno produkcijo vrhunskih umetniško svežih TV-serij, ki jih nima smisla gledati v kinu, in tako so holivudskim filmskim studiem speljale najboljše igralce in režiserje. Možnost ogleda filma kjerkoli in kadarkoli je spremenila status filma kot umetniške predstave, namenjene kolektivnemu doživetju. Recimo ogled filma z mobilnim telefonom s slušalkami na glavi, med čakanjem pri zobozdravniku. Fetiš kolektivne katarze je zamenjalo intimno uživanje brez javne reakcije.

Že kar nekaj časa uživam v HBO-jevih in Netflixovih filmih in serijah. Ampak nekatere izbrane filme bi si pa še vedno raje ogledal v kinu. Če bi imel dovolj časa seveda. Ne vem pa, kje se danes dogajajo drugi zmenki in spreminjanje maminih poljubov v francoske.