Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

plimovanje, piran, obala, morje, poplava-2023 Svet24.si

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 ...

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

doncic Ekipa24.si

Zaigralo vam bo srce! Ste videli, v kakšni majici...

Kanyne West, Harry in P Odkrito.si

Harry v pedofilski mreži P. Diddyja??!!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Etika namesto estetike

Etika namesto estetike

Lucija Mulej Mlakar, Bodi Zdrava, 22.05.2017 00:00:00

Torej drži, plezamo lahko na vrhove gora in sveta – kot tudi na vrhove smetišč. Vsak se odloča zase.

Delite na:

Da se etika pogosto uporabi kot ena od možnih oblik diskretizacije mirnih dobrodušnih posameznikov, ni prav nič novega. Da se o etiki govori največkrat takrat, ko se jo krši, prav tako ne. Kako razumemo etiko v času, ko se svet dramatično spreminja, je vredno razmisleka. Imamo etiko posameznika, skupin, organizacij in združenj, in ko se povezujejo večje skupine v etiko držav, narodov in skupnosti, kot je na primer Evropska unija. Vsak posameznik šteje in vsak od nas prispeva k skupnemu dobremu, ne le osebnemu, tudi družinskemu, pozneje stanovskemu in navsezadnje nadnacionalnemu.

Uspeh puhloglavcev

Vzemimo primer resničnostnih šovov, ki iz povprečnih ljudi naredijo zvezde. Tako ljudje, ki nimajo osnovne moči, da bi z njo delali pravično in etično, moč dobijo umetno. Nastanejo težave na vseh ravneh. To je etika ničevosti.

Etika ničevosti je etika, prisotna na različnih ravneh družbenega življenja. Poraja se, ko nas presojajo puhloglavci, ki nimajo osnovnih pristojnosti za presojo. Po tej etiki glasno izražen dvom, ali so tisti, ki presojajo, objektivni, ni slišan. Namreč njihovi ključni pristojnosti sta praznost in puhloglavost. Povprečnež obvlada le bolj puhle od sebe, in povprečni potrošnik je najboljši potrošnik. Povprečnež kupi prav vse, kajti ni dovolj samokritičen. Zato ostaja ujet v etiko ničevosti. Puhlosti in abotnosti.

Novodobne zvezde se danes rojevajo na vseh straneh; tako na strani udeležencev kot njihovih kritikov. Skupni imenovalec takšne etike je obrekovanje in opravljanje. Gre za večinoma nejasne stavke, restriktivni jezikovni kod in raven razmišljanja, ki je zaostala. Prav žalostno je opazovati navadne državljane, ki se kot kritiki v teh oddajah šopirijo, kaznujejo in si dajo duška: vselej nepomembni in sivi, in ob prvi priložnosti moči, ki jo začutijo, krivični in pristranski. Strašljivo je opazovati, kako se počutijo izredne in izjemne in kako uživajo v sodbah, ki jih izrekajo. Seveda takoj zaznamo vsa opozorila socialne psihologije zgodnjih let 20. stoletja, o tem, da je največ zločinov vselej zakrivil srednji razred, tisti prijazni sosed, ki je rad nesel vrečke iz trgovine starim gospem. Etika ničevosti je vzrok številnih deliktov

Tako umetno ustvarjeni zvezdniki zapirajo vrata razumu in lepoti, saj grde in plehke misli ne naredijo ljudi lepih. Estetika grdote je nova smer potrošništva: grabežljivost po svetlečem, po lepljivem in smrdljivem postane jedro identitete. In taki posamezniki, ki se ne ocenijo kritično, drvijo na vrhove temačnosti in tiste, ki imajo okus in ugled, navidezno prehitevajo po levi in po desni. Ko prisopihajo na vrh, se čudijo, kajti prispeli so na vrh smetišča, kjer ostajajo sami, z njimi se ne veseli nihče.

Etika zavesti

Nova smer etike je prihodnjim rodovom ponujena kot edina možna. Zablod razumevanja etike je bilo veliko, ponujenih rešitev pa še več. In etika zavesti pokrije slepe pege tam, kjer jih ustvarita čas in sama zgodovina preteklih izkušenj. Pomen katarze je splošno znan, saj je človekova volja podvržena anomalijam, moč duha pa je v populaciji šibka. Samozavedajoči se jaz se hitro napolni z idejo premoči, zlasti če sledi le jeziku moči in ga življenjske izkušnje ne kalijo. Zato morda drži, da je smola pravzaprav sreča v preobleki; zelo hitro nas namreč opozori, da je vsak rob, po katerem hodimo, oster. In da vsako rezilo reže. Lepota je lahko nadrealni koncept, saj poleg lepega obraza ali čvrstega telesa šteje tista karizma, ki ne dovoli odmika oči ali pozabe uma. Ki je neustavljiva in kateri se ne moremo upreti. Zato so vsi tisti, ki živijo etiko zavesti, privlačni v vseh oblikah in življenjskih obdobjih, saj njihova lepota žari z visokih vrhov osebnega prebujenja, ki se mu uklonijo tudi največji kritiki, nasprotniki in zavistneži. Res je, ključen odgovor je v zavesti, budnosti oziroma čuječnosti. Ko se zavemo, kako delujemo in kakšne posledice naša ravnanja sprožajo, vselej sklenemo: prava pot ni nikoli preprosta, redkokdaj je popolnoma jasna in skoraj nikoli nas o njej ne prepričujejo.