Dianino maščevanje

Imela je komaj šestintrideset let. Dvajseta obletnica njene smrti je primeren trenutek za to, da se spomnimo njene dediščine. Kako? Verjamem, da nekateri pomislijo, kaj pa je naredila drugega kot kupovala drage cunje. Narobe. Diana je postala ikona ne samo zaradi mode, ampak tudi zaradi sočutja do nesrečnih ljudi. Lahko bi se prepustila brezdelju, uživala privilegije, in, če bi se sprijaznila z moževo nezvestobo, menjavala ljubimce. Pa se ni. Bila je, med drugim, prva slavna oseba, ki se je rokovala z ljudmi, obolelimi za aidsom, na primer. In postala pionirka pri odpravljanju stigmatizacije ljudi, ki so se okužili z virusom HIV ali zboleli za aidsom.

Diana je od rojstva imela vse, kar je mogoče kupiti. Že od otroških let pa ji je manjkala ljubezen. To je prepričljivo potrdila, ko je pred časom »oživela« in se dramatično vrnila med Britance v zasebnih, nikoli prej objavljenih videoposnetkih, v katerih se je zelo odkrito razgovorila o … vsem.

»Starša mi nikoli nista rekla, da me imata rada. Ni bilo objemov in podobnega,« je dejala. Pa to še ni bilo vse. »Moja družina mi je vedno govorila, da sem trde glave, da sem neumna in da je moj brat Charles 'ta pameten'. To me je vedno preganjalo. Celo tako, da sem jokala pri ravnateljici in ji govorila, da si želim, da ne bi bila tako neumna.« Diano je leta 1992, ko je njen zakon že razpadal, snemal nekdanji igralec Peter Settelen, ki je postal učitelj govora in javnega nastopanja. Tudi njej je na svojo pobudo pomagal, da je premagala to, kar jo je vedno preganjalo. »Ni hotela, da bi jo imeli za trapo. Hotela je, da bi ljudje videli, da ima možgane,« je povedal Settelen, ki ji je pomagal, da se je spremenila iz zelo slabe in plahe v zelo prepričljivo javno govornico.

To, kar je najbolj novo v teh posnetkih, sta Dianina jeza in ogorčenje, ker je nihče v kraljevi družini ni hotel poslušati ali ji pomagati, ko je hotela preprečiti razpad zakona s Charlesom, ki je bil vse več z večno ljubico, zdaj že dvanajst let drugo ženo Camillo. Poslušala je ni niti kraljica (tašča). »Vprašala sem jo, kaj naj naredim. Rada bi vaš nasvet. Ona pa mi je rekla, ne vem, kaj lahko narediš. Charles je brezupen. In to je bilo to. To naj bi bila pomoč,« je dejala Diana. Trdila je, da je princ Philip sinu Charlesu dovolil imeti ljubico (Camillo). »Moj tast mu je rekel: če zakon ne bo dober, se po petih letih lahko vedno vrneš k njej. Natančno to se je zgodilo, vedela pa sem, da se je nekaj dogajalo že prej.« Celo Charles ji je sam priznal, da ima ljubico. »Vprašala sem ga, zakaj ta gospa (Camille niti enkrat ne omeni po imenu, ampak ji reče lady) kar naprej prihaja, pa mi je odgovoril, da noče biti edini valižanski princ, ki ni imel ljubice.« Neverjetno! Spomnila se je pošastnega prvega televizijskega intervjuja po objavi zaroke s Charlesom leta 1981. Voditelj je mlada zaročenca butalsko vprašal, ali sta zaljubljena. »Pomislila sem, kako neumno vprašanje, in dejala, seveda sva, Charles pa je dodal: 'Kar koli že je ljubezen.'« Dejala je, da je imela zaradi tega čudnega odgovora travme, a se ga ni upala vprašati za razlago. »Najbrž sem bila prestrašena. Pred poroko sva bila samo na trinajstih zmenkih,« je pojasnila in se nasmejala.

Razgovorila se je celo o seksu s Charlesom. »Bilo ga je. Bilo, bilo ga je. Vendar je bil čuden, zelo čuden. A je bil, in potem ga je bilo vse manj. Nagon mi je govoril, da je to zelo čudno. Z njegove strani ni bilo nobene zahteve. Morda enkrat na tri tedne. To mi je dalo misliti. Ugotovila sem vzorec, prej, preden sva se poročila, se je dobival s to gospo (Camillo) enkrat vsake tri tedne,« je pripovedovala Diana.

Kritiki trdijo, da objava teh posnetkov posmrtno krši Dianino zasebnost. Če si sama ne bi želela, da bi ti posnetki nekoč postali javni, ne bi privolila v snemanje pogovorov. V vsakem primeru se je z njimi maščevala kraljevi družini, posebno Charlesu in še bolj Camilli, ki ji je toliko časa kradla moža, nekdanjega ljubimca, da ji ga je ukradla. Mnogi mislijo, da bodo njene besede Charlesu, ko bo postal kralj, preprečile, da bi Camilla postala kraljica. To bi ji iz srca privoščil, a bojim se, da se ne bo zgodilo. Poetična pravica je največkrat žal omejena na literaturo. Mislim tudi, da bi se Charles raje odpovedal prestolu kot kraljici Camilli, ki ima nekje nekaj, s čimer si ga je prilastila že v mladih letih.