Zakaj tako trmasto molči?

Hm … Še dobro, da nihče ne vpraša, ali ni oče morda celo – mama! Verjemite, še takšno vprašanje nas ne bi (preveč) presenetilo. Ker, spoštovani, četudi ne brskate po rumenih medijih, ampak morda le ujamete pogovor o slovenski glasbi – in o vsem, kar je z njo povezano –, je jasno: zanimanje, ki včasih skorajda že meji na paniko v zvezi z (ne)nosečnostjo nekdanje najstniške zvezdice (s skupino Foxy teens), pevske zvezde z razprodanimi koncerti Tanje Žagar, se je približalo vrhuncu.

Najbolj, kajpak, v medijih. Izračun je preprost: če je bila Tanja v porodnišnici aprila res na pregledu nuhalne svetline (pregled se po navadi opravi v tretjem mesecu), bo torej najmanj čez tri mesece ugibanj konec, saj se bo nosečniški trebušček videl – ali pa ne. Tanjo, ki je lani slavila dvajseto obletnico glasbenega udejstvovanja, sem srečal, kot lahko vidite na družabnih straneh, na podelitvi nagrad zaupanja vredna znamka. Tanja je prva pevka, ki je osvojila priznanje, saj so doslej na prestolu zaupanja vrednih glasbenikov deset let kraljevali moški. In smo spet tam. »A prav zdaj? Kako ji lahko zaupamo, če pa je menda razdrla zakon!« bi se znal kdo oglasiti zaradi – če res obstaja, je odlično skrita – Tanjine zveze z njenim dolgoletnim menedžerjem Mikijem Šarcem. In če pobrskate po spletu, vam bo takoj postalo jasno, da so se nekateri res – in to brez kakršnih koli dokazov – oglasili. Kritizirali. Obsojali. Je že tako, da smo Slovenci med najbolj moralnimi narodi pač prvaki. A žal največkrat lažni. Kakor koli, ker nam je ugibanj dovolj, sem na omenjeni podelitvi Tanjo po fotografiranju – Miki, ki je bil sicer ves čas v bližini, se s Tanjo ni želel fotografirati – vprašal brez ovinkarjenja. Zakaj? Ker jo poznam ne le od prvih uspehov, ampak od prvih korakov na glasbenem prizorišču. Spominjam se je med zmagoslavnim norenjem na Slovenski popevki, ko je po podelitvi nagrade skočila v naročje ter z nogami objela takratno ljubljansko županjo Viko Potočnik. In ker poznam Mikija, ko je še zbiral gumbe, ki so mu jih pošiljale neštete oboževalke.

»Si noseča? V katerem mesecu si? Saj veš, da nas zanima …« sem začel. Tanja pa je, očitno vajena podobnih vprašanj, poblisknila z očmi: »Ugibaj …« In prijazno nadaljevala: »Haha. Seveda bralce zanima, ali sem noseča ali ne. A ne le bralce, zanima vse. Tiste, ki me imajo radi. Tiste, ki me sovražijo. In še tiste, ki me sploh ne poznajo. Saj veš, nikoli na glasbeni poti nisem razkrivala zasebnosti. Kar je osebno, je osebno. Sem pevka in za vse, kar je v zvezi z glasbo, bom vedno na voljo. Za drugo pač ne, ker moja zasebnost ne bi smela zanimati nikogar. Prav, lahko vprašajo – ampak briga jih pa ne.«

»Torej ti ne moremo čestitati?« sem jo pobaral. Takrat je pristopil Miki: »Za kaj čestitaš? A za nagrado, ki jo bo dobila danes?« In smo planili v smeh. Tanja je nadaljevala: »Veš, zadnje čase prejemam samo čestitke: za ljubezen, za nosečnost, za otroka, za zaroko – in celo (medtem je dvignila v zrak levo roko in z njo pomahala) poroko. Prav. Nimam nič proti. Sprejemam čestitke. Hvala!« No, prav, Tanja, potem pa čestitamo še mi! Brez obsojanja, saj je edino, kar je pomembno – ljubezen. In ljubezen nikoli nič ne vpraša, niti tega ne, ali si poročen in ali imaš otroke. Preprosto se zgodi. In če se je med Tanjo in Mikijem zgodila, prav. In če je noseča, prav. Vedno si je namreč želela otroka: torej naj bo dete zdravo. Ker ljubljeno prav gotovo bo!