Dobro počutje

Zapletenost presnovnega sindroma

Monika Kubelj, Bodi Zdrava, 03.09.2017 20:00:00

S presnovnim sindromom se ne srečujejo samo sladkorni bolniki.

Delite na:
Zapletenost presnovnega sindroma

Presnovni sindrom je lahko zapletena reč, ki ga je treba obravnavati skupaj z drugimi zdravstvenimi težavami, ne ločeno. Motnje v presnovi so lahko celo osnovni vzrok za nastanek človeku nevarnih bolezni. Pogosto je čezmerna telesna teža znak, da je s presnovo nekaj narobe.

Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., je v svetovalni brošuri za paciente poudarila, da govorimo o skupini dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove. Ti dejavniki, ki so že vsak zase vzrok za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, so:

  • trebušna debelost,
  • zvišan krvni tlak,
  • zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče,
  • motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).

Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vse večja.

Kako kažejo podatki v Sloveniji?

Na voljo so podatki o posameznih dejavnikih tveganja. Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. Oseminpetdeset odstotkov odraslih Slovencev je pretežkih, osemnajst odstotkov pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot sto tisoč sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki, zato je pomembno, da presnovni sindrom prepoznamo in ga primerno zdravimo.

Najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma je trebušna debelost. O problemu govorimo, ko je ta več kot 94 centimetrov pri moških in več kot 80 centimetrov pri ženskah. Maščoba se pri vsakem človeku različno kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Ljudje z jabolčno obliko debelosti pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi obolenji. Razlog za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo pri presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza oziroma nalaganje maščob v žilah.

Kako ovrednotiti trebušno debelost? Obseg pasu si lahko izmerite sami. Merilni trak ovijte okoli pasu v višini popka, sprostite trebuh in izdihnite. Odčitano vrednost primerjajte z vrednostmi v okvirčkih. Pri moškem obsegu, večjem od 94 centimetrov okoli pasu, govorimo o povečani ogroženosti, o obsegu nad 102 centimetroma pa o zelo povečani ogroženosti. Pri ženskah o povečani ogroženosti govorimo, ko je obseg pasu nad 88 centimetrov.

Presnovni sindrom in bolezni

Presnovni sindrom in visok krvni tlak

Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak. Tako kažejo statistike. Kot je poudarila dr. Rotar Pavličeva, je znižanje krvnega tlaka zelo pomembno, saj tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mmHg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za deset odstotkov.

Presnovni sindrom in sladkorna bolezen

»V trebušni slinavki nastaja hormon inzulin, ki omogoča prehajanje sladkorja iz krvi v telesne celice. Trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki preprečijo prehajanje sladkorja v druge telesne celice, zato se količina sladkorja v krvi poveča. Telo to zazna in skuša odstraniti presežni krvni sladkor, zato sproži pospešeno nastajanje inzulina. Sčasoma se trebušna slinavka izčrpa in ne more več pokriti telesnih potreb po inzulinu. Pomanjkanje inzulina je vzrok, da se razvije sladkorna bolezen tipa II. Če se zvišanemu tlaku pridruži še visok krvni sladkor, je možnost za možgansko kap dvakrat večja,« opozarja Pavličeva.

Presnovni sindrom in motnje v presnovi krvnih maščob

Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se v procesu ateroskleroze postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se lahko žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen. Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja.

Kako lahko razlikujemo med presnovnim sindromom in debelostjo?

Debelost določa indeks telesne mase (ITM), izražen v kg/m2. Če je ITM več kot 30 kg/m2, govorimo o debelosti, če je ITM od 25 do 30, govorimo o čezmerni telesni teži. Presnovni sindrom pa je skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove – hkrati se pojavljajo trebušna debelost, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob in povečane vrednosti krvnega sladkorja. Debelost je torej le eden od dejavnikov tveganja za nastanek presnovnega sindroma, vendar je najpomembnejši. Ni pa nujno, da ima človek presnovni sindrom samo zaradi debelosti.

Naredite nekaj zase

Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, se je treba najprej lotiti urejanja telesne teže. Iskreno si odgovorite na nekaj vprašanj.

  • Ali je povečan vnos hrane posledica stresnih obremenitev na delovnem mestu ali v šoli?
  • Se lakota stopnjuje, ker pojeste na dan premalo obrokov?
  • Ali zajtrkujete ali začenjate dan samo s skodelico kave?
  • Kakšne navade imate glede telesne dejavnosti?
  • Koliko časa presedite pred televizijskim sprejemnikom ali pred računalnikom?

Naredite si načrt: čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost in vzdrževanje primerne telesne teže. Odločitev o spremenjenem načinu življenja sprejme vsak posameznik sam.