Nikakršnih čudežnih rastlin s tujih celin ne potrebujemo!

Bogastvo – to je edina prava beseda, ki lahko opiše raznoliki svet zdravilnih rastlin, ki rastejo povsod okrog nas. Ob tem pa je manj razveseljivo, da ga komaj še poznamo, ali ga – to pa je že skoraj skrb zbujajoče – kar prezremo in raje stopimo v lekarno po katero od zdravil iz farmacevtskih koncernov. Veliko težav bi si lahko olajšali tudi v sodelovanju z naravo, s pripravki iz zdravilnih rastlin, trdi tudi dr. Katja Galle Toplak, biologinja, raziskovalka in avtorica obsežne knjige Zdravilne rastline na Slovenskem, ki smo jo nedavno dobili v prenovljeni in še bogatejši različici. Avtorica danes živi v Nemčiji.

Knjiga je prava zakladnica opisov rastlin, tradicionalnih oblik njihove uporabe in receptov za pripravke. Avtorica pojasni, da se veda o delovanju in uporabi zdravilnih rastlin neprestano razvija. Raziskave rastlinskih učinkovin in klinične izkušnje nam stalno širijo znanje.

Številna sodobna zdravila neposredno ali v delno spremenjeni obliki izvirajo iz rastlin. Po svetu uporabljajo približno 20.000 zdravilnih rastlin. Od tega je 110 vrst dobro raziskanih, iz 250 vrst pa pridobivajo osnovne sestavine za izdelavo sodobnih zdravil z rastlinskimi učinkovinami.

Mnogi bolniki so v zadnjem obdobju postali skeptični do farmacevtskih izdelkov, narejenih po visoko specializiranih in kemijskotehnoloških metodah, zato zdravljenje z rastlinami postaja predmet obravnave tudi v zdravniških krogih.

To je le še en razlog, da rastlinsko bogastvo zdravilnih rastlin bolje spoznamo – tudi z dragoceno knjigo v roki.

V uvodu knjige ste zapisali, da knjigo posvečate vsem, ki so vas popeljali v neizmerno pester svet rastlin. Kdo so bili ti dragoceni ljudje in kako ste vi pravzaprav vstopili v svet, ki ga opisujete v knjigi?

Že v zgodnjih otroških letih smo s starši ob vsakem vremenu, v vseh letnih časih veliko hodili po ljubljanski okolici. Za moj razvoj v gimnaziji sta bila pomembna prof. Pavle Kunaver, profesor geografije na klasični gimnaziji v Ljubljani, in njegova žena Henrieta, ki sta nas tabornike med vsakoletnimi tabori v Bohinju učila, s katerimi rastlinami si lahko pomagamo, kadar ni v bližini zdravnika. Na Biotehniški fakulteti pa je moj mentor prof. Franc Sušnik že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja poudarjal ponovno pomembnost uporabe in raziskovanja zdravilnih rastlin.

Moj oče izvira s Ptuja, mama pa je bila Ljubljančanka. V bližini Slovenskih Konjic, kjer smo imeli vinograd, sva s sestro preživljali počitnice. Pot do zdravnika je bila v 50. letihbrez avtomobila dolga, in tako je stara mama prevzela odgovornost za najino zdravje in uporabljala rastline, ki so rasle v okolici.

Po študiju biologije v Ljubljani sem na oddelku za farmacevtsko biologijo v Münchnu doktorirala in se posvetila raziskovanju rastlinskih učinkovin, predvsem flavonoidov.

Znanstveniki še vedno prihajajo do novih spoznanj glede učinkovin v rastlinah in njihovem vplivu na zdravje. Morda še bolj kot v preteklosti?

Odkrivanje rastlinskih spojin se je z novimi postopki izolacije in ugotavljanjem kemične sestave v zadnjem času res močno pospešilo. Zaučinkovanje zdravilnih rastlin nikoli ni pomembna ena sama spojina, ampak vedno celoten rastlinski izvleček, sestavljen iz številnih učinkovin. To je tudi največja razlika med kemičnimi zdravili (monopreparati), ki vsebujejo le eno učinkovino, in zdravilnimi rastlinami.

Kateri glavni kriteriji so vas vodili pri izbiri rastlin, ki ste jih vključili v knjigo?

Izbrala sempredvsem domače zdravilne rastline, ki jih že dolgo uporabljamo v ljudskem zdravilstvu in medicini in katerih učinkovitost je potrjena ter tudi delno dokumentirana s kliničnimi izkušnjami. Bralce bi rada opozorila, da imamo v naši tradicionalni rastlinski medicini rastline za najrazličnejša obolenja in ne potrebujemo nikakršnih čudodelnih drog s tujih kontinentov.

Pri nekaterih opisanih rastlinah omenjate, da njihove zdravilne učinke šele spoznavamo, na primer ajda in perunika. Katere rastline so vas glede učinkovin presenetile v novejšem času ali že kdaj prej? Verjetno mimo njih hodimo na sprehodih, pa jih niti ne prepoznamo.

Zgodovina uporabe zdravilnih rastlin je v posameznih pokrajinah zelo različna. Kljub temu da pri nas ajdo pogosto gojimo za prehrano, Slovenci dolgo nismo poznali učinka ajdovega zelišča predvsem na ožilje, kar je bilo že dolgo poznano v Angliji. Moje najbolj pomembne in priljubljene zdravilne rastline so borovnica (suh plod), srčna moč in slez, rastline, ki vplivajo na prebavila in s tem tudi na imunski sistem.

Velik del vsebine vaše knjige se nanaša na ugotovitve v laboratorijih. Tam so že v preteklosti odkrili glavne skupine rastlinskih učinkovin. Katere je dobro poznati, tudi če smo ljubiteljski poznavalci rastlin?

Izredno pomembne so rastlinske sluzi in čreslovine. Obe skupini pri zunanji uporabi vplivata na kožo, pri notranji pa na prebavni sistem. Za zdravilni učinek posameznih rastlin je vedno pomembna vsota vseh sestavin, glede na obliko priprave in uporabljeno topilo (čaj, oljni izvleček ali drugo).

V sodobnem času se rastlinski pripravki uporabljajo tudi v kozmetiki. Kaj je dobro vedeti o zdravljenju in negi kože z rastlinskimi učinkovinami?

Zdravljenje in nega kože se razlikujeta. Pri zdravljenju uporabljamo navedene količine pripravka vedno krajši čas, dokler se stanje ne izboljša. Za dolgotrajnejšo nego kože je uporabljena količina znatno nižja, ker lahko nastanejo alergije.

V obširnem delu knjige ste opisali več kot 120 najpomembnejših rastlin, ki rastejo v Sloveniji. Lahko omenite nekaj rastlin, ki jih premalo cenimo, čeprav so zelo koristne za zdravje?

Najboljši primer so posušene borovnice, ki jih z velikim uspehom uporabljamo pri prebavnih težavah otrok. Med drugo svetovno vojno so v Ljubljani zbirali suhe borovnice in jih pošiljali v taborišča, za lajšanje težav. Mladi starši pa jih danes komaj še poznajo in uporabljajo.

Naši predniki so zdravilne rastline uspešno uporabljali za zdravljenje otroških bolezni. Bi morali to tradicijo nadaljevati in manj posegati po zdravilih iz farmacevtskih tovarn?

Dodatno poglavje o uporabi zdravilnih rastlin za otroke je bilo najpomembnejši vzrok za novo izdajo knjige. Staršem svetujem, da se čim prej navadijo uporabljati rastlinske pripravke, namenjene prav otrokom. Pri navodilih so priprava, varna uporaba in pravilno doziranje prilagojeni otrokom v različnih starostnih in razvojnih obdobjih, od dojenčka do mladostnika.

Pri posameznih rastlinah omenjate tudi uporabo v veterini. Kaj o tem področju pravijo stare izkušnje in kaj sodobna znanost?

Pri živalih je kot pri človeku fitoterapija dopolnilo k šolski medicini. Z zdravilnimi rastlinami težave pri živalih hitro in zanesljivo lajšamo ter ohranjamo naravno odpornost živali. Odkar so postali naši travniki »zeleni«, je dodajanje zdravilnih rastlin hrani potrebno za dobro zdravje živali. Zmanjšanje uporabe zdravil pri vzreji živali je pomembno za pridelovalce biološke kakovosti, za kupce in za okolje.

Vsak, ki nabira rastline za uporabo, mora upoštevati tudi omejitve. Katere so najpomembnejše, poleg tega da so rastline lahko strupene in škodljive za zdravje?

Začetniki naj omejijo nabiranje za potrebe družine le na eno ali dve rastlini. Naše lekarne imajo kakovostne droge (posušene rastline) na voljo, kadar jih potrebujemo. Lastniki vrtov si s sušenjem in pravilnim skladiščenjem vrtnih zelišč lahko sami pripravijo odlične droge za sestavo čajev in drugih pripravkov.

Kaj bi svetovali našim bralcem? Naj si doma ustvarijo vsaj osnovno domačo rastlinsko lekarno, tudi če živijo v mestu?

Vsekakor da. V priročno lekarno, primerno tudi za počitnice, sodijo: posušene borovnice, srčna moč, slez, lisičjakov prašek (Lycopodium), šentjanževo olje, ognjičevo mazilo, eterično olje sivke in baldrijanov pripravek.

Koliko časa je nastajala vaša knjiga in kako je njena vsebina rasla od prve izdaje pred leti do sedanje, še lepše?

Osnova knjige je delo s študenti farmacije in številnimi ljubitelji zdravilnih rastlin. Zbiranje podatkov o količinski uporabi zdravilnih rastlin za otroke pa je zahtevalo več časa. Kot za druga zdravila je tudi za rastlinska zelo malo kontroliranih študij pri otrocih.

Lahko za konec poveste, kam najraje greste v naravo, kako preživljate prosti čas in kje se najbolje počutite?

Delno posvečam prosti čas zbiranju in ugotavljanju rastlin v bližnji okolici pa tudi po svetu, predvsem v Aziji – v Kazahstanu in Uzbekistanu, domovini divjih tulipanov in sadnih dreves, od jablan do hrušk in marelic.