Nadležni in nevarni ose, komarji in klopi

Ose, komarji in klopi prežijo na nas, zato je dobro vedeti, kako se zaščititi pred njimi oziroma kako ravnati po njihovem piku ali ugrizu.

Nadležne in nevarne ose

Znano je, da ose privablja vonj sokov, sladic, sadja in mesa. Poleg tega so jim všeč vonji parfumov, dezodorantov, lakov za lase, sončnih krem in druge kozmetike, privlačijo pa jih tudi žive barve.

Ljudje krilimo z rokami, ker se bojimo os oziroma bolečin ob njihovem piku. Ta pa ni povsem nedolžen. V najhujšem primeru namreč osji pik povzroči alergijsko reakcijo in posledično otekanje, oteženo dihanje, nezavest in celo smrt. Strup, ki ga osa vbrizga ob piku, pa privablja tudi druge ose in tako še dodatno ogroža žrtev.

Po piku ukrepajte

Običajno se na mestu osjega pika pojavi oteklina, koža je razdražena, vse skupaj pa spremljajo bolečine. To lahko traja nekaj minut do nekaj ur, lahko pa so posledice prisotne več dni, vključno z večjo bolečino, pojavi se lahko tudi slabost. Posledice osjega pika so odvisne od telesne kondicije, starosti žrtve, mesta pika in količine vbrizganega strupa.

Če vas piči osa, mesto vboda operite z veliko vode in ga namažite z antiseptično kremo. Nato nanj polagajte hladne obkladke, ki bodo ublažili bolečine in oteklino. Če po osjem piku opazite alergično reakcijo (običajno se to zgodi po 10 do 20 minutah, včasih tudi po več urah), morate takoj poiskati zdravniško pomoč. Če ste alergični na osji pik, pa morate imeti vedno s seboj komplet za samopomoč in ga v tem primeru takoj uporabiti.

Preventiva

Pred osami se lahko zaščitite tako, da v njihovi bližini ne mahate z rokami, zunaj ne hodite bosi ter otrokom po jedi vedno umijete roke in usta, da izperete vonj hrane in pijač. Pazite tudi, da so pokrovi pijač in jedi dobro zaprti ter se pred pitjem prepričajte, da v kozarcu ni os. V prostoru pa se proti njim lahko bojujete z insekticidom, ki ga razpršite na mesto, kjer se te žuželke rade zadržujejo.

Brenčanje komarjev in srbeče bulice

Komarji živijo v skoraj vseh podnebnih pasovih. Aktivni so od zore do mraka, pa tudi ponoči, hranijo pa se z nektarjem in sadjem. Te žuželke zaznajo našo toploto, privlačijo pa jih tudi vonj potu, CO2 v izdihanem zraku in črna barva. Pri piku izločijo posebno snov, ki preprečuje strjevanje krvi in tako komarju omogoča pitje. Prav ta snov povzroča rdeče bulice in tisto nadležno srbečico, v nekaterih primerih celo koprivnico. Ali ste vedeli, da pikajo le samice komarjev? Te namreč potrebujejo kri za tvorjenje jajčec oziroma za razmnoževanje.

Zadnjih nekaj let pri nas poleg navadnih opažamo tudi tigraste komarje. Gre za komarje s črno-belimi ali črno-srebrnimi progami na zadku in nogah, ki so za razliko od navadnih komarjev bolj agresivni in žrtve napadajo večinoma podnevi. Njihov pik je bolj boleč, oteklina pa večja in bolj srbi.

Bolezni

Komarji so prenašalci malarije, rumene mrzlice, pa tudi virusa Zike, ki je lansko leto izbruhnil v Braziliji in se razširil predvsem po Južni in Srednji Ameriki, jugovzhodni Aziji, Afriki in pacifiških otokih. V Evropi in Sloveniji še niso potrdili širjenja virusa Zika preko okuženih komarjev. Večina Evropejcev, ki je zbolela po okužbi z Ziko, se je okužila na področjih izven Evrope in zbolela že na potovanju ali po vrnitvi domov.

Virus Zika lahko povzroči resne nevrološke probleme, predvsem pri še nerojenih otrocih, pri katerih naj bi povzročal mikrocefalijo (bolezen, zaradi katere se otrok rodi z izredno majhno glavo in posledično številnimi motnjami).

V Braziliji se je z Ziko okužilo 1,5 milijona ljudi, z mikrocefalijo pa se je rodilo več kot 1000 novorojenčkov.

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) je novembra lani razglasila konec globalne nevarnosti pred virusom Zika. Pred kratkim pa so konec izrednih razmer zaradi epidemije Zike razglasili tudi v Braziliji.

Preventiva

Proti komarjem se borimo z izsuševanjem močvirij in odstranitvijo posod z deževnico. Učinkovita zaščita za naše telo pred komarji so repelenti v različnih oblikah, kot so spreji, geli, mazila in stiki, ki jih nanašate na izpostavljene dele telesa. Prostore lahko zavarujete z mrežo proti komarjem, ki jo namestite na okna in/ali balkonska vrata doma, in z različnimi električnimi odganjalci, ki jih priključite na vtičnico. Zunaj pa običajno pomaga odganjati komarje tudi tako imenovani vrtni ogenj.

Najboljši nasvet po piku komarja je, da ran ne praskate, saj s tem tvegate okužbo. Oteklino namažite s kremo oziroma gelom, namenjenim lajšanju težav po pikih žuželk, ali pa nanje preprosto nanesite slino, ki bo zaustavila srbečico.

Mali klopi, velike težave

Klopi živijo na obronkih gozdov, v podrastju, na nizkih vejah, na listju in v travi. Največ jih je v ljubljanski regiji, na Gorenjskem, Notranjskem, Celjskem in Koroškem. Najbolj aktivni so dopoldan in popoldan, še posebej v oblačnih in vlažnih dneh. Pri nas so dejavni od pomladi do pozne jeseni.

Klop svojega gostitelja, torej človeka ali žival, zazna po vonju, gibanju in toploti. Preden se začne hraniti, običajno nekaj ur pleza po gostitelju in išče najboljše mesto, kjer bo zaščiten. Po navadi se prisesa na predele, kjer je koža tanjša. Človek praviloma ugriza ne zazna, saj klop pred sesanjem izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki blažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi. Kri sesajo le samice, samci pa se prehranjujejo s tkivno tekočino.

Bolezni

Klopi niso povzročitelji bolezni, vendar spadajo med njihove najpogostejše prenašalce. Sam ugriz klopa ni nevaren, razen v primeru, ko je klop okužen. Takrat smo v nevarnosti, da se okužimo s katero od treh bolezni, ki jo prenašajo ta bitja: klopni meningoencefalitis, lajmska borelioza in anaplazmoza. Še posebej nevarna sta klopni meningoencefalitis in lajmska borelioza, ki sta v Sloveniji zelo razširjena, medtem ko je anaplazmoza oziroma erlihija redkejša.

Lajmska borelioza

Lajmska borelioza (borelioza) je bakterijska okužba, ki jo prenaša klop. Zdravniki letno zabeležijo približno 4000 novih okuženih bolnikov, vendar je to število najverjetneje še precej višje, saj vsi pacienti ne obiščejo zdravnika.

Po vbodu klopa se na mestu vboda po 48 urah ali več pojavi rdečina, ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti, tako da se razvije obročast izpuščaj, ki se postopno veča. Včasih izpuščaj srbi ali peče. Nekateri bolniki so utrujeni, se slabo počutijo, bolijo jih glava in mišice, drugi nimajo težav. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri drugih pa se bolezen le pritaji. Če borelioze v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in zdravimo, se lahko po več tednih ali mesecih pojavijo okvare živčevja in srca, prizadetost sklepov in kožne spremembe. Te okvare na srečo le izjemoma ogrozijo življenje, povzročijo pa lahko dokaj hude težave, ki prizadetim močno otežujejo vsakdanje življenje.

Borelioza se zdravi z antibiotiki, zdravljenje pa je najbolj enostavno in učinkovito v zgodnji fazi, torej že v času kožnih sprememb. Nato pa je potrebno še vsaj enoletno opazovanje že navedenih bolezenskih simptomov oziroma znakov.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za KME, saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno (največ obolelih zabeležijo v mesecu juliju). Največ tovrstnih obolenj vsako leto zabeležijo na Gorenjskem.

Ločimo meningitis, torej vnetje možganov brez prizadetih mening, in meningoencefalitis, ki zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati.

KME je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na koži ni sprememb. Težave, kot so slabo počutje, otrdel vrat, vročina, glavobol in slabost, pa se pojavijo nekaj dni do tednov po vbodu klopa. Po prehodnem izboljšanju, ki običajno traja nekaj dni do tri tedne, se težave povrnejo v še hujši obliki kot prvič; glavobol je še izrazitejši, vročina praviloma višja, pogosto je bruhanje. Dokaj značilno znamenje je tresenje prstov rok in jezika. Včasih pride v poteku bolezni do motenj zavesti, redko do ohromitev, izjemoma tudi do smrti.

Za razliko od borelioze zdravila za KME ni. Bolniki dobivajo le protibolečinska sredstva in sredstva za hidracijo. Večina bolnikov se povsem pozdravi po nekaj tednih do mesecih. Po prebolelem meningitisu lahko dalj časa ostanejo glavoboli. Težave, predvsem glavoboli, se neredko okrepijo, kadar gredo ljudje na sonce.

Proti KME se lahko preventivno cepite. Cepivo je varno in učinkovito, osnovno cepljenje pa je sestavljeno iz treh odmerkov; 14 dni do tri mesece po prvem odmerku sledi drugi, tretji pa po 6 do 12 mesecih od drugega cepljenja. Cepiti se je potrebno ponovno čez 3 leta in kasneje na vsakih 5 let z enkratnim odmerkom cepiva. Cepljenje, s katerim je priporočljivo začeti že pozimi, ko klopi še niso aktivni, se svetuje vsem ljudem, starejšim od enega leta, ki so oziroma bodo izpostavljeni endemičnim območjem. Cepite se lahko v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cena enega odmerka znaša 34 evrov za odrasle in 32 evrov za otroke.

Kdaj k zdravniku?

Če ste imeli klopa, vam ni potrebno takoj k zdravniku. Rdečina, ki se pojavi na mestu vboda klopa v prvih 24 urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, je namreč le posledica alergične ali toksične reakcije in ni znamenje borelijske okužbe. Zdravnika pa je priporočljivo obiskati vedno, kadar se nekaj dni do tednov po vbodu klopa na tem mestu pojavi rdečina, ter v primeru vročinske bolezni z glavobolom.

Preventiva

Pred klopi se lahko zavarujete z dolgo obleko (dolge hlače, dolgi rokavi) ter visoko in zaprto obutvijo. Na izpostavljeno kožo, oblačila in obutev razpršite repelent. Ko se vrnete domov, se oprhajte in umijte lase, oblačila pa operite. Nato se dobro preglejte in morebitnega klopa odstranite v roku 24 ur, saj boste s tem zmanjšali možnosti za okužbo. Mesto vboda umijte z milom in toplo vodo ter ga razkužite, v naslednjih dneh pa ga skrbno opazujte.