Ko nam grozi dehidracija

Najpogosteje je dehidracija sicer blaga. Pri zmerni in zlasti pri hujši stopnji dehidracije pa je pomembno ustrezno nadomeščanje tekočine in elektrolitov, da se ne razvije življenjsko ogrožajoče stanje. Voda obsega velik del človekove teže in brez tekočine se slabo počutimo že v enem dnevu. Imejte radi svoje telo, pijte dovolj, ne pa pretiravati, ker petih litrov na dan vam pa spet ni treba zaužiti.

Med vzroke štejemo intenzivno telesno aktivnost, drisko, bruhanje, povišano telesno temperaturo, okužbo, večjo krvavitev, obsežne opekline, nekatera zdravila (diuretiki), povečano znojenje, oslabljeno občutenje žeje pri starejših, daljšo izpostavljenost suhemu zraku, čezmerno uživanje alkoholnih pijač …

Prvi znak je blag do močan občutek žeje. Drugi značilni kazalci so temno rumen ali rjavo rumen urin, manjša količina urina in manj pogosto uriniranje. Zgodnji, a že resnejši znaki so tudi glavobol, utrujenost, zaspanost, izguba apetita, suha usta, pospešen utrip srca, hitro dihanje, mišični krči, večja jokavost otroka, zmanjšanje telesne teže otroka, manjša napetost oziroma prožnost kože, zmanjšana vlažnost sluznic, udrte oči. Hujša stopnja dehidracije lahko povzroči izgubo zavesti in celo smrt, zato se s to težavo ne gre igrati ali je zanemarjati.

Kdaj morate obiskati zdravnika?

Pri dehidraciji obiščite zdravnika, če nastopijo znaki, kot so:

• temen urin, težave z uriniranjem (zastajanje urina),
• omotičnost, vrtoglavost,
• zmedenost, težave z mišljenjem,
• hitro dihanje,
• hitro utripanje srca,
• visoka telesna temperatura, izpuščaj in drugi znaki okužbe.

Zdravnika obiščite tudi, če se težave ne izboljšajo oziroma se stanje poslabšuje. Mame, večja previdnost je potrebna zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih! A na to vas pediatri ves čas opozarjajo. Pogosteje te znake zanemarimo odrasli pri sebi.

Kako si pomagate sami?

Skrbite za zadosten dnevni vnos tekočine. Majhni otroci potrebujejo povprečno 1,5 litra, odrasli pa 2–3 litre tekočine na dan. Najbolje je uživati vodo ali nesladkane čaje. Kava, pravi čaj, gazirane, zelo sladke in alkoholne pijače niso primerne, saj še dodatno povečajo izločanje vode iz telesa.

Posebno skrb namenite dojenčkom, otrokom, nosečnicam, starostnikom, osebam z določenimi obolenji. Otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje, zato je treba še bolj skrbeti za zadosten vnos tekočine skozi ves dan. Otrok je hitreje prizadet, saj velik delež organizma predstavlja voda, še zlasti če ima otrok nižjo telesno težo od priporočene.

Pri povečani telesni aktivnosti, driski in bruhanju svetujejo strokovnjaki uporabo izotoničnih raztopin, ki nadomeščajo tudi glukozo in elektrolite. Če nastopi dehidracija zaradi driske ali bruhanja, tekočino nadomeščajte v manjših količinah in to večkrat ponovite. Otroka spodbujajte k pitju, tekočino mu ponudite po žličkah, na vsakih 15–30 minut. To utegne biti naporno, se pa splača, verjemite. Dojenega otroka dojite še naprej.

Povečan vnos toplih tekočin se svetuje tudi pri zdravljenju bakterijskih in virusnih obolenj. Tudi bolniki, ki uživate zdravila, poskrbite za ustrezen vnos tekočine. Na to vas pogosto opozarjajo tudi v lekarni. Bolniki, ki jim je zdravnik svetoval omejen vnos tekočine (na primer pri srčnem popuščanju), pa naj upoštevajo podana priporočila.

Telo in voda

Voda predstavlja od šestdeset do sedemdeset odstotkov telesne teže človeka. Pri otrocih je delež večji, s starostjo se zmanjšuje. Dejansko je telo vreča vode, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični vodi. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, najdemo jo v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Pri normalni aktivnosti lahko izgubimo z znojenjem do liter vode dnevno, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro. Ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni. Telo izgublja vodo prek kože z znojenjem, prek ledvic z urinom, prek pljuč z izdihanim zrakom in prek črevesja z iztrebki. Temno rumen ali rumeno rjav urin je jasen kazalec pomanjkanja vode v telesu. Velike izgube so mogoče pri driski ali pri bruhanju.